Iščem in najamem:

Enosobno stanovanje v Ljubljani.

Želim, da je lepo ohranjeno, osnovno in okusno opremljeno (to zagotovo ni estetika 70ih ali 80ih let prejšnjega stoletja).
Biti mora toplo.
Hladilnik, pralni stroj, pisalna miza, postelja niso obvezni. Raje vidim, da je cena nižja in ni tega. Piskri, kozarci, pribor .... to vse imam. Kar pa ne velja za banjo.
Banjo hočem in potrebujem! To je pogoj in osnova, ki ima približno tak pomen, kot streha, ki ne pušča.
Parkirišče bi tudi imela.

Sanjsko stanovanje sem sicer že našla, vendar bom pristala tudi na kompromise (kot ponavadi), ker je malce drago (kot ponavadi).

Cena: Seveda je odvisna o stanovanja. 60.000 sit bi bilo ravno prav.
Če je stylish, s teraso, kletjo, novim parketom, v bližini centra in se bom zaljubila na prvi pogled, bom pripravljena odšteti več.

Možna vselitev: april, maj, junij, najkasneje julij. Samo recte! Oziroma pišite.

Žajfanje aure

Lepo pozdravljeni ljudje s čistim duhom in soncem v srcu. Tukaj je ponedeljek in o soncu ni sledi.

Vidim, da ste si tudi vi ob Milu Moči (ne vem, zakaj pišejo vse z velikimi začetnicami) zastavili kup vprašanj. Jaz še več. Kolegica pri čakrastih zadevah takisto. Pojdimo po korakih. Medtem, ko se gayfant ob nedeljah tušira lepo v dvoje, so mene v kopalnico spremljala navodila in energijsko Milo Moči.

Snemite ves nakit.
2 prstana, 1 uhan. OK.

Z milom si namilite telo in lase.
Ammm ... lase? Resno?
No, kolegica tega ni zmogla. Jaz sem očitno večja ekstremistka. To je sprožilo prvo serijo vprašanj. Ali Milo Moči nadomesti šampon? Vedno uporabljam balzam za lase. Ali smem uporabiti balzam po energetskem žajfanju? Po žajfanju las se mi je to zdelo obvezno.
Dalje.
Ali lahko porabim celo žajfico pri tej enkratni uporabi? Ima to pozitivne ali negativne vplive na auro? Jaz sem mislila, da bi bilo to le pozitivno, a me je Tea opozorila na simbolni ostanek mila, ki mora v sebi nositi ogromno negativnosti in mora zato nujno ostati, da ga lahko vržemo proč.

Med spiranjem pod tušem se obračajte v desno.
Tea je imela začetniške težavice s smerjo vrtenja. Še večje težave so nastopile, ko je bilo potrebno hkratno tuširanje, žajfanje in obračanje v desno. Mene je zjebalo še preprijemanje tuša med tem obračanjem. In nato še poskus hkratnega razčesavanja las. Ker razčesavanje sploh ni bilo možno, sem uporabila balzam.

Po spiranju lahko že začutimo vpliv Mila Moči. Malce vrtoglavice, ob kateri si zlahka predstavljaš svetlo barvo aure.

Uporabite ga le enkrat; ostanek odvrzite v smeti.
Kolegica je cviknila pred negativnimi vplivi uporabljenega Mila Moči in je ostanek odvrgla v stranišče. Jaz sem korektno upoštevala navodila in vrgla košček v smeti. V odtoku bi namreč znal še na koga negativno vplivati. Bogve, če se mi ne bi zamašil WC-ja.

Na tem mestu lahko tudi odgovorim, da Milo Moči ne more nadomestiti šampona, saj so moji lasje sumljivo čudno-mastni. Kljub balzamu sem si med razčesavanjem in sušenjem populila 4x več las kot ponavadi - to je verjetno dobro za mojo auro, al kaj.

Po uporabi Mila Moči počivajte 10 minut.
Zmenjeno. Vendar to ne prepreči porajanja novih vprašanj.
Koža malo srbi in je na splošno čudnega občutka. Je to vpliv Mila Moči? Ima tak občutek pozitivna aura in ojačano energijsko polje? Se ne bi raje malo nakremala? Se sploh smem nakremati po uporabi Mila Moči? Jaz sem se, ker ne prenesem srbenja. Kolegica Tea pa je prepričana, da se ne smemo in da je potrebno nabaviti poseben izdelek: Losjon Moči.

Energijska darila moči

Od sodelavke Tee sem včeraj dobila t. i. fitnes žogo.

Najprej sva se peljali v Sanolabor, nato sva delali budali iz sebe na najmanjšem Petrolu v Ljubljani, kjer ni bilo pravega nastavka za napihovanje žoge. Sledilo je ročno polurno in izmenično pumpaneje žoge v stanovanju. Vmes naju je zajel val panike, da je žoga premajhna in sploh ne taka, kot sva mislili, da bo: "Idi f kurac ti in fitnes žoga!". Na srečo se je Monsignour Chewapchich izkazal kot poznavalec dotične problematike, pomiril situacijo, tako da je žoga sedaj ravno prava in pod mojo ritjo.

Poleg žoge nama je Tea obema kupila ENERGIJSKO MILO MOČI. Seveda je treba imeti tudi žajfo za čakre. Pač, dve budali se ta vikend celostno posvečata svojim čakram. In 250 sit je melenkost za zabavo, ki jo lahko naredi energijsko milo moči. Da ne govorim o vplivih na auro.


Že ime in ideja sta nadvse zabavna, ampak najlepši del paketka se skriva v notranjosti. V navodilih, če sem natančna.

Verjamite, da imam kot Gorenjka velike težave z dejstvom, da je žajfa le za enkratno uporabo. Ampak, če mi bo očistila čustvene usedline, me razbremenila in usmerila v optimistično in pozitivno delovanje, bom drugo rundo žajfic kupila jaz ... in se potem besno rolala v desno med tuširanji.

Mislim, da bi poročilo o žajfanju aure znalo biti še zanimivo ...

"Taj maaasaaaaž"

Evo, mirno si lahko rečete: "Tej punci se je dokončno odpelal!" Resno in zavzeto sem se ta vikend posvetila svojim čakram.

Za rojstni dan sem Tei podarila masažo. Meni je tajsko masažo podarila mati. Pomen, prednosti in obsesijo s tajsko masažo in čakrami sem že razložila.

Danes sva končno izkoristili bone in odprli najine čakre. Nesreča je hotela, da so se moje glasno zaloputnile prejšnji petek, a vseeno upam na vzhodnjaške energetske vplive, ki bodo razsvetlili mojo auro. Prav zato sva najinemu aranžmaju dodali še BIO-SPECTRUM KOMORO, da bo očistila najine energetske točke. Kaj vse počnejo ljudje zaradi zabave in smeha?!
(Za vse voajerje in pervote: to je v bistvu mala savnica, notri se sedi in mišljena je za eno osebo, a so rekli, da greva lahko notri dve naenkrat. Pa si predstavljajte! ;))

Sledila je prava tradicionalna tajska 70-minutna masaža in čajček. Kapun-kaa! Na koncu sva se počutili kot dve zenovski žolci in šli na večerjo v sosednjo kitajsko restavracijo.

Rezultati odpiranja in čiščenja čaker so bili vidni takoj. Po bio-spectrum komori mi je v roki ostala neka kljuka, ki sva jo potem sami uspešno popravili. Med večerjo sem polomila palčke, prejela dva neškodljiva k druženju vabljiva klica in en SMS kar tako.

Tamiflu

KAJETAN KOVIČ

Njegova najljubša knjigica mi je bila PAJACEK IN PUNČKA, ki sem se je zaradi napadov solz bala brati. Še zdaj znam zapeti polovico pesmic MAČKA MURIJA.
Ampak tale je pa aktualna.

Pisarniški preblisk

Dialog dveh sodelavk:

Tamara (razneženo gleda že kar malo uvenel vijoličast cvetek): "Glej, Tea, to je ta zadna ... čist ta zadna od orhidej iz Tajske."

Tea (ima verjetno patetične Tamare že dovolj, jo poboža po glavi, razumevajoče pogleda in po prekmurski prijavi): "Ja, najbolje, da jo kar pojeeeš."

Avtopilot

Ko je cel dan nekam čuden, medel in se ti zdi, da si na isti valovni dolžini kot GP ribici (ja, še vedno sta živi in bluzita po tisti skledi - ponavadi v krogih), povabiš alternativno babjo družbo ... no, in tegobnega mesečka ter odfrčiš peči braunije.



Potem se vključi avtopilot. V takih situacijah pride zelo prav.

Nadaljuješ in skoraj do konca narediš rižoto za v službo naslednji dan.

Blogovska veriga

Sem mislila, da bo prejšnji prispevek čisto nezanimiv (sploh za dečke), pa se je izkazal kot strašna polemika. No, tole pa res ne more postati prvovrstna zabava ali pa iztočnica za debato.

4 jobs that I had:
- "poslovna sekretarka" oz. jebena tajnica najhujše vrste, ki je morala nositi kave zlobni šefici
- novinarka
- tekstopiska (copywriter)
- vodja projektov

4 films I could watch again and again
- Fight Club
- Secretary
- The Nightmare Before Christmas
- Jebiga

4 places I have lived at:
- Mojstrana
- Dovje
- Ljubljana Trnovo
- Ljubljana Šiška

4 TV-series I like(d) to watch:
- Six Feet Under
- Twin Peaks

4 places I have been on vacation to (more or less recently:)
- Thailand (all around)
- Corfu Greece
- Turkey (from West to East)
- Laos (from South to North)

4 websites I visit (almost) every day:
- www.siblogs.com/
- www.benquick.si
- www.grega.org (ker ga ni na si.blogs)
- www.trimo.si (joj, raje ne spraševat)

4 books:
- SSKJ
- Veliki slovar tujk
- Ronja razbojniška hči
- Regica in Skokica

4 favorite dishes:
- špageti in nudli na vse načine
- makaroni na vse načine
- tatarski biftek
- krvavice z repo

4 places where I'd like to be right now:
- Thailand: Tohko Bay
- Brazil
- Cuba
- v jacuzziju z eno fajn družbo (in eno veliko posteljo v bližini s privlačno družbo)

I'm tagging these 4 people (I apologize in advance, and no problem if you don't feel like it)
- übermensch
- JaKa (<-- počekirat, ker je dejansko naredil kul prispevek iz te glupe verige!)
- še en Jakec, da vnesemo tole verigo še med gaylifestyle zgodbe
- kakšen Gregor(g) - imamo kar tri komade, tako da bo več muh na mah

Ena babja

Eden od mojih bolj brezveznih, a vseeno osnovanih strahov je, da se znajdem brez ali s strganimi hlačnimi nogavicami v trenutku, ko bi si nadela krilo. Še huje bi bilo, če bi se mi mudilo. Ali najhuje; da se mi nogavice strgajo, ko sem nekje zunaj in so trgovine zaprte. Groza. Skoraj tako grozljivo, kot če dobiš menstruacijo v svetlih hlačah in se tega še ne zavedaš, medtem ko je mimoidočim lahko že jasno.

Naj razložim.
Pol omare mi zavzemajo kikle, vendar priložnosti zanje je bistveno manj. Če se vozim z biciklom, če je mraz, če kraj ni primeren, če niso noge gladko podepilirane ter še kup družbenih situacij in kombinacij obstaja, kjer krilo ni najboljša izbira. Zato resnično ne želim, da me pri odločitvi o krilu ovirajo žabe (to niso živali, da se ne bo spet kdo bunil - tako se po domače reče hlačnim nogavicam).

Zaradi opisanega strahu ob vsaki priliki kupim kakšne žabe. Včasih je cena ugodna, včasih so lepe ali pa se zadržujem v trgovini in se mi jih zdi pametno nabaviti. Bolje preveč kot premalo. In jih pospravim v predal.

Danes zjutraj ni bilo normalnih črnih žab v predalu. Pa kako, jebela?! Prekombinirala sem prvotni izbor in se zadovoljila s sivimi vzorčastimi. Ker mi je začuda celo ostalo nekaj časa, sem potegnila cel predal ven in ga obrnila okoli. Za predalom sem odkrila nogavične zaklade. Vse tiste gladke vrečke so se tako drajsale in vozile po predalu, da so pristale na koncu omare, kjer sploh ni bilo več predala.

Moja najlonska situacija je sledeča. Imam:
- 3 črne navadne hlačne nogavice - klasika, te vedno rabim in vedno iščem
- 2 mrežaste hlačne nogavice - ene so celo vijolične (bohvedi kdaj in zakaj sem to nabavila)
- 2 kožne navadne hlačne nogavice - ne vem, zakaj jih sploh kupim, ker jih res ne potrebujem
- 2 vzorčaste hlačne nogavice - sive in črne
- 3 čisto nove dokolenke - 2 črne, 1 kožne
- 3 čisto nove pisane vzorčaste dokolenke - modre, bordo in roza (spet ne vem, kaj bom s slednjimi)
- 1 stare mrežaste dokolenke in ene navadne hlačne nogavice, ki čakajo na pranje.

Gorenjka v meni pomisli, da ene žabe stanejo cca. 2.000,00 sit, torej imam že pravo bogastvo. Racionalka pa se spomni, da bo morala, ko se vrne domov, vse po tleh razmetane artikle zložiti nazaj v predal - po možnosti tako, da ne bodo spet popadali za predal.

Moja muca

Ekola. Če ne morem imeti pravega mačkona, imam pa lahko vsaj virtualnega. Dolgo časa sem se odločala, če ne bi imela morda raje hrčka, saj lahko nudi res veliko veselja, a sem se na koncu le odločila za tole mucico. Čeprav že ugotavljam, da je tudi ta malo debilna.

No, vseeno se lahko malo poigrate z mojo muco. ;)

Vam ribice prehitro crknejo?

Svašta No. 2

JA-NE-z je imel nekoč meni zelo všečno rubriko, imenovano Ne morem. Že dolgo ni pokazal kakšne bolanosti, ki je ni mogel obdržati zase. Tokrat sem jaz začutila željo, da vam pokažem - očitno učinkovit - oglas/voščilnico, ki je bil priložen v Oni. Že par dni ga gledam in mi je preveč trapast, da bi ga zabrisala proč. Zdaj ga bom končno lahko.

Na srečo nimam težav z erekcijo, vendar mi je tale srček dal misliti, kako obupano bi se počutila, če bi jih imela ali če bi bilo vsak dan valentinovo.

Vikend čiščenje

Ko gre privat lajf v tri krasne in ne kaže, da se ne bo kaj kmalu uredil, si je potrebno najti druge okupacije. Delo in žur. Preverjena kombinacija, ki vedno lepo odvrne pozornost od blesavih zaciklanih situacij. Morda pa je trik le v ustvarjanju novih problemov, ki zasenčijo stare. Saj je vseeno - glavno je, da pomaga.

Naslednji dan je sinteza malce lažja in bolj optimistična:

1. Novi izzivi, ki v kri šopajo adrenalin in dajejo zagon, so v vseh pogledih super.
2. Babja družba, podkrepljena s Tramincem in omamnimi sladkimi specialitetami iz moje kuhinje, ne pozna ne konca, ne starosti. Vse je v glavi!
3. Ugotovljena in preverjena je bila nova teorija o DJ-anju, plesu in alternativcih. Bistvo je v bass-ih in beat-ih, ki imajo neverjetno sposobnost, da ob primernem ozvočenju odpirajo čakre.
4. EMŠO očitno laže - to se nazorno pokaže ob treh ponoči v GalaHali, ko zapopadem KhoNSovo znano misel in se z njim derem "Base al pa dnar nazaj!"
5. Jaz sem kraljica empatije. Prej ali slej se mi zgodi, da mi fantje (ja, uporabljam množino, ker tega je res veliko), ki so mi zares všeč, razlagajo o svojih zasebnih, čustvenih ali celo intimnih težavah z bivšimi, zdajšnjimi ali bodočimi puncami. In jaz sem skrajno razumevajoča, sočutna in sploh polna nekih jebenih nasvetov. Ljubi moji; iz čiste ljubezni in skrajne empatije bi vas najraje vse poslala naravnost v k...
6. Dobila sem hvaležno družbo za (mislim, da peti) ogled moje najljubše predstave FičoBaleta. Teater (sploh pa plesni) je očitno taka mora, da se ne morem več naprezati, da bi komu malce razširila obzorje. 1:0 sem hotela pokazati čim več ljudem, po možnosti ljubiteljem fuzbala in takim, ki še v življenju sploh niso videli plesne predstave. Seveda so že vnaprej prepričani, da je to kr neki in da ne štekajo. No, in očitno tudi ne bodo!

CGP ribice - 1

Sporočam žalostno vest, da nas je zapustila zlata ribica s sivim flekom na glavi.

Dotična ribica je bila že včeraj malce slaba in se zadrževala na dnu posode. Vsi smo opazili, da je manj živahna kot ostali dve. Danes zjutraj je negibno lebdela v vodi. Sočutni sodelavci in sodelavke, ki dnevno hranijo ribe, so poslednje slovo prepustili meni. V toaleti za fantke sem izvedla preprost pogreb, saj sodelavka Tea ni dovolila, da ribica na poslednjo pot zaplava iz toalete za punčke.


Od CGP ribic imamo sedaj le še GP ribici.

Svetovna retardiranost

Včerajšnji dan se je izkazal kot presenetljivo simpatičen in nadvse zabaven. Vključeval je predstavnike Prekmurja, Gorenjske in Primorja. Dolenjska je bila prisotna v vinih in v posebnem vinu. Jap, veliko je bilo tega. Da ne bi ostali le znotraj meja, so svoje prispevale tajske začimbe, mango iz kakšnih tropskih krajev, losos iz Severnega morja, italijanski nudli ter solata in paradižnik iz Albanije ali Španije. Skratka, svetovna zasnova in svetovna izvedba.

Danes se počutim rahlo retardirano. Mislim, da bi bilo najbolj pametno zavleči se v jabooz in gledati CGP ribice (ja, še vedno so žive). Blub. Blub. Blub ...

Volja ljudstva

Jebeš referendume in folk, ki se na njih čudno odloča. Današnja novica mi je še polepšala dan. Spet bom lahko v miru spala v soboto in se v nedeljo pripravljalal na nov teden.

Lbezn vs. velentinovo

Ko sem bila majhna, mi je mami pravila o prazniku ljubezni.

14. februarja nekje daleč v Angliji praznujejo ljubezen. En dan v letu se spomnijo in pošljejo voščilnico tistim, ki jih imajo radi. Ne le puncam in fantom, tudi prijateljicam in prijateljem, tudi staršem. Saj imaš lahko vse rad. Fino, a ne? In to še ni vse. Najlepše pri celotni ideji mi je bilo dejstvo, da se na voščilnico pošiljatelj ne podpiše. Ni se mu treba. Pomembno je le, da prejemnik ve, da ga ima nekdo rad. To se mi je zdelo fantastično. Na moj rojstni dan praznujejo ljubezen.

Z leti je praznovanje doseglo tudi sončno stran Alp. Kako lepo so se mi sesule moje sanjske predstave! Osladni srčki in jebeni plišasti medvedki vsepovsod - in to že en mesec prej. Vsako leto isto. Ne kičasto - kič imam rada. Osladno je. Trgovine s čistili in oddelek z mesom - vse je srčkasto. Obvezni dolgočasni čokoladni izdelki vsepovsod. Obvezno obdarovanje. Obvezno parčkanje na ta dan - nobene variante ni, da na ta večer organiziram žur ali povabim na torto, ker gotovo polovice ne bo. Rožam perverzno navijejo cene, (ampak vseeno si vsako leto kupim vsaj eno). Me veseli, da lahko vsaj trgovci uživajo v tem prazniku, če nekaterim to ni usojeno.

Stavim, da se bo tudi na slovenskem blogovju pojavilo kup zapisov o valentinovem in ljubezni. No, moj je med njimi, čeprav bo verjetno malce izstopal.

Tako, zdaj lahko razumete moj prezir do tega praznika. In morda tudi črnino humorja, ki me preveva zadnje dni.
Evo vam; najbolj ustrezna voščilnica!
Pa lepo praznujte - jaz bom to raje storila poleti ali pa že naslednji vikend! Se bom prepustila navdihu.

Kje je zdaj?

Najprej bi sočno zaklela, a se to ne spodobi, ker bi bilo resnično vulgarno. Mirno si predstavljajte najhujše.

V plaščku sedim v službi in poskušam delati. Nekdo je v petek izklopil gretje in ga potem očitno napačno vklopil. V resnici me sploh ne zanima, kaj točno se je zgodilo. Dejstvo je, da je mraz in da me spet zebe.

Kje je zdaj tisti visok neznanec, ki je v petek z mano plesal v Channel Zero, tako da mi je postalo vroče?

Hrčkom v slovo R.I.P.

POZOR: Obstaja verjetnost, da tole marsikateremu ljubitelju živali ne bo smešno. Če ste imeli težave že z ribicami, zaprite ta blog ZDAJ in se ne obremenjujte. Ne skrbite, niste ciljna skupina, saj je zapis namenjen predvsem soljubiteljem drobnih bizarnosti. Za vsakršne nevšečnosti se že vnaprej opravičujem. Hvala za razumevanje.

Jaka, ki ima rad komunikologinje (ja, take rabimo! ;)), me je zintrigiral, da sem se spomnila hrčkov. Njegovo hard-core asociacijo, ki vključuje selotejp in hrčka, najdete v (očitno znanem) vicu, če v Google vtipkate: "hamster duct-tape". Zaradi žalitve ne-vem-katerih čustev nimam jajc, da objavim povezavo.

Naključje je naneslo, da sem točno pred enim letom preživela noč v družbi slovarja, množice mrtvih hrčkov, takrat še dail-up povezave in izumitelja Polža na chatu, ki mi je svetoval pri strokovnih fizikalnih prevodih in razlagah. Zjutraj je Grega sfiniširal oglas, da sva ga pred rokom ob 14. uri lahko osebno dostavila na SOZ. Nato sem si kupila svoj prvi avto in šla domov meriti temperaturo, ker sem zbolela. Ampak se je splačalo. En najlepših dni v lanskem letu, ki je zaznamoval naslednje leto. Naslednji so bili kar trije dnevi skupaj, ko sva en mesec kasneje proslavljala na SOF-u. Naj živijo hrčki!

Med iskanjem povezave med selotejpom in hrčki sem našla še tole simpatično navodilo za uporabo. Turn Your Hamster Into a Fighting Machine. Jaz sem se nasmejala. Ja vem; wrong, very, very wrong. :)

Zmota

Mislila sem, da gotovo ni možno na veliko nakupovati, če greš v Mercator pred spanjem, ko komaj gledaš in ti je še slabo za povrhu. Napaka!

Šla sem s petimi alinejami na nakupovalnem lističu, prišla pa s pol metra dolgim računom. Le "najnujnejše" za 9.914,00 sit. Med drugim tudi 15 dag tatarskega biftka. RDEČE MESO - TELO GA POTREBUJE.

PS: Še petkovo poročilo; bilo je vroče! Božo in Urša še zmeraj super rolata in sta lušten DJ-team. Mladostno in poskočno. Preklicujem prenagljeno izjavo, da se DJ Hellga stara. Pa spet sem srečala toliko fajn in zanimivih ljudi. In nekateri kar tale blogič berejo. Res se splača malo pomatrati in iti v petek žurat. Nisem še prestara.

Zdaj pa mislim, da lahko zaključim s tem petkom. Pa lahko noč, otroci.

CGP ribice

Službeno smo se preselili. Vse je novo. Stylish. In v skladu s celostno grafično podobo. Oranžno-črne omare, zebrast jabooz, zebrasti radiatorji z enim oranžnim rebrom, črn pult, oranžna stena, oranžni in črni stoli. Meni najbolj zanimiva pridobitev pa so tri zlate t. j. oranžne ribice.

Ribice. V čem je sploh štos teh ribic?
Vedno so se mi zdele tako zagonetne. Tam plavajo in so tiho. Malo dolgočasne so, no. Kaj lahko počneš z ribico? Zakaj sploh kupiš ribico?
OK, ribice kupiš otroku, ker veš, da z njimi ne bo veliko dela. Pa vseeno bo dobil tisto domačo žival, zaradi katere neumorno teži. Veš tudi, da ne bo tako zelo kričal, če bo ena umrla. V skrajnem primeru lahko hitro kupiš novo, pa nihče ne bo niti žaloval za prejšnjo.

Bodimo iskreni, zlate ribice so, bolj kot karkoli drugega, estetski element. No, tudi ta teorija se podre, če imajo umazan akvarij. Potem niso niti to. Potem so kot na primer želvice, ki mi tudi niso jasne in še smrdijo povrhu.

Naše tri ribice prebivajo v stekleni posodi. V štirih dneh so doživele številne šoke. Prvi dan so bile po pomoti vržene v toplo vodo. Šlo je pač za manjši nesporazum v komunikaciji. Ampak saj savna je koristna za telo. Naj se malo prešvicajo. Potem so bile hranjene enkrat dnevno. Nevednost pač. Ni bilo sile. Moja babi je vedno rekla, da če je, pomeni, da je zdrav. O posledicah ni bilo govora. Ne vemo še točno, na koliko časa se ribam menja vodo, ampak ker so toliko jedle, je bila tudi voda prilično odurna. Doživele so mojo samoiniciativno menjavo vode. Ugotovila sem, da ljubko špricajo, če jih daš v posodo s plitvo vodno gladino. V tisti posodi jih je tudi zelo lahko božati. Ena je nato dobila celo privilegij in doživela šok z mrzlo vodo. Kaj, knajpanje je zdravo!

Ker predvidevam, da je ribicam malo dolgčas, jim sem in tja s prstom malo premešam vodo. Centrifuga. Sploh pa živijo v oglaševalskem okolju in se lahko navadijo na stresno življenje.

Mislim, da vsi dvomimo, da bodo ribice preživele v našem okolju. Tolažim z dejstvom, da imajo zelo kratek spomin, torej tudi ne morejo imeti travm, ker jih prej pozabijo. Vseeno bi jih pa rada naučila, da bi dale lupčke.

Jih grem še malo bockat, ker so potem za odtenek živahnejše.

Smučarska sezona

Kot sem napovedala v Blogorami (tole dvojno blogiranje je malo smotano, ker ne morem povezati posameznih prispevkov - Fras, a je lahko to naslednji dosežek in v doglednem cajtu zadevo zrihtaš, pliz? Saj ne more bit tako komplicirano. S sidri magari.) sem otvorila smučarsko sezono.

Snežno veselje je bilo do sedaj omejeno na valjanje po snegu s sodelavcem ali sankanje v Mojstrani z bivšo sodelavko. Na smučišču me je vedno zeblo, žulilo in zamrznilo. Ker so vsi poznani tako nenormalno uživali na snegu, sem sklenila, da bom poskušala tudi jaz vzljubiti ta mrzel in neprijazen naravni pojav.

Že na večernem sprehodu ob jezeru je bila frendica vsa fascinirana nad naravnimi lepotami, jaz pa prezebla, s krči in preklinjajoča. "Bemtiboga, kje jaz žvim!"

Naslednje jutro sem se prebudila s strahom. Uro in pol prej, da se ustrezno psihično in fizično pripravim. Topla cedevita, mrzli nudli iz prejšnjega dne - polnovreden zajtrk. 2 nalgesinčka. Sledilo je oblačenje, odpravljenje in sprotno seštevanje.
Najbolj neerotično in zimsko perilo - ok. 10.000 sit,
hlače - (lanski nakup) ? sit,
bunda - 10.000 sit,
rokavice - 7.000 sit,
smuči & vezi, ki ne vibrirajo pri hitri vožnji - 60.000 sit,
enodnevna karta 5.000 sit.
Zjebejo me lahko le še stari pancerji ali dva stara poloverja. Tvegala sem.

Nič me ni zjebalo! Na Voglu je bilo mraz ... hudo mraz, vendar me ni zeblo. Pihalo je, a me ni prepihalo. Še znam smučati. No, v to nisem niti podvomila, saj sem vendar iz Mojstrane. Verjamem, da so k splošnemu počutju ogromno prispevali zmiksana glasbena oprema na mojem mp3-playerju, brez katerega ne grem več nikamor, in skrajno privlačni boardarji, ki jih je veselje gledati.

Dejansko sem uživala od 8:30 do 14:45, ko nas je veter pregnal v dolino. OK, ni tako kot poljubljanje Raaja in božanje Pozejdona na kakšni sanjski obali, a je vseeno fajn.
Šeeeeeeee ...

Vroče bo!

Obljuba, ki obeta: VROČE BO.

10. februar, Channel Zero, Metelkova mesto

Božji bivši cimer, ki me je znal z muziko vedno pozitivno presenetiti, in Hellga - kraljica diska iz Krfa, ki ima sicer rada d'n'b, elektroniko in kup meni všečnih muzičarjev.

Ne bomo spali, ker bomo plesali. Kar naj bo vroče!

Blogerska scena

Nymphee smo si kar z veseljem polinkali. Anolopko - največjo Pearl Jam fanico med blogerji - in njeno vzvratno ogledalo redno preverjam. Pogosto se sprehajam tudi po Ulici na Blog 3, kjer občasno prebiva fantomski übermensch, ki je še vedno edini resni kandidat, da postane Centrifugin administrator, če bi bilo to slučajno potrebno. Vsi so jako zanimivi osebki in prav čudi me, da se še nikoli nismo srečali.

Grega je že pred časom v Blogoramo povabil gostujoče blogerje; Ozrena, Jureta in mene kot edino (in zato totalno ponosno) predstavnico ženskega spola. Občasno še tam malo bluzim, saj kaj resnega tako ni od mene. Če bi se nam uspelo še kdaj dobiti v resničnosti, bi bila še bolj navdušena. Aja, in če bi se komentarji kljub vsemu nekako prikazali. In če bi se lahko linkalo posamezne prispevke. No, žal moram biti skromna, ker gre za Gregorjevo rukodjelo in svojevrsten sociološko-filozofsko-umetniški projekt.

Poleg že naštetih umetnikov zasledujem še plesalce, ki jim nikakor ne uspe osvojiti virtualnega prostora. Kljub trudu spletne dramaturginje Anje, Galerija mrtvih žensk deluje veliko bolje na plesnem podu. Postajam pa iskrena fanica Mistra Kanistra, ki ne obvladuje le plemen, fizičnega dela in konstruktivnega razbijanja, ampak deli tudi Napotke za uporabo sveta. Ko bi jih le pisal bolj pogosto ...

Vrtnar in slast

Zvesti vrtnar (Constant Gardener) je krasen film. In tako lepo posnet, da si želiš videti in doživeti Afriko. Kljub vsej grozi, smrti in klasično tragični zgodbi, je film neverjetno optimističen.

To me veseli. S tem me je zajebal. Z nepričakovanim optimizmom, ki se po koščkih razkriva prek celega filma. Obožujem, ko me kot katerikoli umetniški izdelek preseneti, fascinira ... no, po domače: film me mora zajebat (za teater tega termina ne bi uporabila).

Ko se sobota preveša v nedeljo, ko so vse trgovine zaprte, ko ti zaprejo celo Dunajsko pekarno (Kaj je se tem Dunajem zadnje čase? Vsepovsod ga videvam.), ti življenje reši SLAST na Bavarcu.

Pica je bila čisto preslana, ampak vseeno veliko boljša, kot prepečenec in mrzel sir iz hladilnika. Sem se pa pravkar nasmejala zelo stari pripombi 5ra iz poljanskega foruma:
"Ehm... Pejte v interšpar, sveže štručke za 80 tolarjev NE V BUREK SLAST! Zanč je en moj kolega spil 2 flaši cvička, pol je pa pojedu pico iz burek Slast in bil še nasledn dan zelen."

Muss haben!

Ne maram se, kadar pretirano jamram. To najhitreje rešim tako, da nekaj ukrenem glede tega. Tako sem se mimogrede odločila, da nabavim vso smučarsko opremo. Nedolgo nazaj, sem pojamrala, da ne prejemam nobenih paketov.

Ekola. Bliža se rojstni dan, kar je in bo vsekakor razlog za bolj ali manj debilne nakupe, ki si jih ob vsaj majhnem treznim premisleku gotovo ne bi kupila. Na primer tole željo ste gotovo že vsi pozabili. No, jaz je nisem. ;) Der Emil ostaja heroj.

Paketonoša me je seveda zopet zgrešil, a vseeno sem šla tokrat z veseljem na pošto po najbolj bizaren paket. Puloverček je malce premalo tejliran, vendar zelo topel, tangice pa so OK.

Nova vizitka

Ker smo se preselili, mi je službeni Boštjan oblikoval novo hrbtišče za vizitko. Simbolika na višku. Pravkar so jih prinesli iz tiskarne. Zelo zadovoljna!