Tekila in črv

CyberMama mi je med darilci s službenega potovanja prinesla tudi tole čudo:

Na ovitku piše:

"Tequila Flavor
with worm
Malitol syrup, Insect Larva, natural and artificial flavoring"

Nisem se še povsem odločila, kaj naj s tem. Za zdaj liziko le gledam in se čudim.
Je pa res, da je vse enkrat prvič. Kobilico sem že jedla. Je prišel čas še za črva?

Opomba:
Ni mi jasno, kako se je črv lahko kategoriziral med insekte. Mene so učili, da so insekti členonožci, črvi pa mnogočlenarji. To moram še preveriti. Bom.

Ameriško opozorilce

CyberMati se je vrnila s službenega potovanja. Iz Združenih držav Amerike. Z njo sem šla na letališče po zakasnelo prtljago.

Letalska družba Continental Airlines je na njen kufer obesila zgovorno opozorilo. Pri dvigovanju je potrebno upogniti kolena!

"Bend your knees"

Moja vzornica Angelca razgaljena v Playboyu

Izšel je novi Playboy. V tokratni izdaji se je plejbojevemu dekletu Centri razgalila njena angelska vzornica.
Centri je po opravljenem delu za Centrifugo povedala: "Po tistem dnevu, ko sem jo spoznala, sem vedela: Ko bom velika, bom Angelca Likovič!"

Foto: Aleš Bravničar

Kaj pa je povedala Angelca - zagovornica pravih vrednot, nekdanja učiteljica našega premierja, članica SDS, jutranja tekačica, hiperaktivka, skrbnica treh vrtov in že 40 let srečna zakonska partnerica svojemu srečnemu možu? Za vas smo izbrali le nekaj od množice občudovanja vrednih izjav cenjene Angelce ...

Angelca o življenju, vesolju in sploh vsem:
"Veste kako, draga mlada dama; če ne bomo mi tega sveta zaustavili, če ne bomo mi spremenili našega odnosa do narave, odnosa do vrednot, do denarja, do ljudi in sodelovanja, se bomo vsi skupaj nekam zaleteli in razleteli."

Angelca o moških in svojih atributih:
"Moški dajejo zelo velik poudarek na lepe noge. Jaz sem pogosto dobila komentar na svoje noge!"

Angelca o "njenem Janšatu":
"Bil je izredno skromen otroček, majhen, imel je blazno skodrane goste lase. Tako goste lase, da sploh nisi mogel z roko skoznje. Izredno je bil bister, ampak ni imel rad šole. Kasneje pa je nekje izjavil, da mu je prav Angelca Likovič vlila veselje do šole. Bil je neopazen, ampak pri punčkah je bil pa tako priljubljen, da so bile vse zaljubljene vanj."

VEČ V JUNIJSKEM PLAYBOYU!

Merjenje lulčkov

Ko so fantje mladi, jim veliko pomeni dolžina lulčkov. Merijo svoje, na skrivaj škilijo v tuje, berejo statistike, na koncu pa se zasekirajo, ker so v porničih bistveno daljši. Dokler je to omejeno na mladostna leta, je to povsem normalno. Ko se odrasli dedci lotijo merjenja svojih kurcev, pa izpade to precej patetično.

Februarja se je prav to zgodilo dvema ne ravno fantkoma. V dveh ali treh zaporednih zapisih sta v komentarjih predrkavala, nalagala in razkladala. In morala sem pristaviti svoj lonček pametovanja. Danes me je kolega Kinky Tone opozoril na članek v Mladini, v katerem je novinar Gregor Cerar prepoznal modro besedo. Krasn.

Vir: Mladina 19/2007

Proslava ob dnevu večne mladosti

Moj najljubši Sindikat vabi nocoj na še eno najbolj kičasto zabavo v mestu.
Vljudno vabljeni na tradicionalno proslavo ob dnevu večne mladosti.

Slavnostni govorniki bodo goste podrobno seznanili z drznimi novimi odkritji, ki pomenijo napredek v večnem boju s procesom staranja, ter s tem, kako je »anti-aging« tehnologija spremenila njihova življenja in pogled na svet.

Pridite in podprite boj proti staranju - kugi 21. stoletja.
Vstop je prost!

Sponzorji, ki bodo na proslavi predstavili svoje nove izdelke:

Clip'n'Lift
Sponke za hitri jutranji lifting.

Semea
Revolucionarna dnevno-nočna nega kože na bazi nukleotidov, ki se vgradijo neposredno v DNK, vaša koža pa je z vsakim dnem leto mlajša.

Urella naravna izvirska voda
ker mladost izvira globoko iz nas!

Smeti

Saj vem, da jih bom slišala za tole, ampak res si ne morem pomagati. Večkrat sem bila že vprašana, če odpadke ločujem.

Včasih sem živela s cimro, ki je zahtevala striktno ločevanje odpadkov. Tako striktno, da se mi je že malce zagabilo vse skupaj. V osrednji kuhinjski kanti sva imeli 2 vrečki: za plastično embalažo in za biološke odpadke. Zaradi dveh vrečk smetnjaka ni bilo mogoče uporabljati na način, kot je bil zamišljen, ampak je bilo potrebno dvigniti pokrov in paziti, da nisi zgrešil vrečke. V eni omari sva kopičili steklovino in v drugi papir. Odločno preveč prostora je šlo za skladiščenje smeti! In tukaj se pojavi prvo vprašanje: Zakaj moram jaz plačevati Snagi za odvoz, če pa Snaga meni ne plačujejo ničesar za storitev skladiščenja in ločevanja odpadkov?

To pa še ni bilo vse. Ker so se smeti ločevale, so se kasneje napolnile. V poletnih mesecih je kopičenje bioloških smeti hitro povzročilo smrad in nabiranje mušic, zato sem jih pogosto odnašala. Pri tem sem vrgla proč nebroj na pol praznih nerazgradljivih polivinilastih vrečk. Kaj je ekološkega pri pretirani uporabi polivinilastih vrečk?

Zdaj živim v enosobnem stanovanju in odpadkov ne ločujem:
- ker nimam prostora za skladiščenje štirih različni smeti,
- ker nihče ne plačuje za storitev tovorjenja (iz tretjega nadstropja), skladiščenja in ločevanja odpadkov,
- ker je presneto vroče v tretjem nadstropju in smeti ne zadržujejo najbolj učinkovito svojega vonja, ampak ga veselo delijo z bližnjo okolico,
- ker nimam dovolj vrečk in verjamem, da te škodujejo okolju.

Moj razumevajoči sodelavec

Naproti mene sedi sodelavec, ki me vsake toliko informira o kakšni trapariji. Ali pa o početju hrčka na njegovi levi, ki pa na mojo žalost smrdi predvsem meni. Pravkar mi je prebral spodnjo misel in rekel: "No, tale je pa ravno zate."

Some people never go crazy. What truly horrible lives they must lead.

- Charles Bukowski

Kinkip

Včeraj je bil krasen dan in bil je Kinkip.

Družbica blogerjev, priležnic, priležnikov in komentatorjev se je zbrala na levem bregu Ljubljanice. Odgovorna oseba je z vsako uro postajala bolj "sproščena" in po osmih urah se je izgubila že vsaka sled odgovornosti in bila je le še nadvse ljubka. Pojedli smo neslutene količine hrane, popili vso pijačo, nekatere je opeklo vroče majsko sonce, dekleta pa smo se celo pomerila v badmintonu.

1. Dinozavrova klobasa
2. Stopljen Camembert
3. Glažek provansalskega roséja - ko smo liter in pol rumenega muškata izpraznili
4. Centrifuzni amaterski aranžman s smetano
5. Bi(č)skvit
6. Pistou - Barbi ga je jedla s prstom, JaKa pa z jagodami
7. Kinky pica rolce
8. Urškaste jagode
9. 100 piknik vilic
10. JaKov pir

Vse skupaj smo zalili in polili še s penino.

O sedečkah - 2

Oni dan sem že pisala o "sedečkah", včeraj pa sem se z veliko skepso udeležila še ene.

V okviru spremljevalnega programa Druge godbe je v Cankarjevem domu je gostovala norveška "avant pop" zasedba Hanne Hukkelberg. Seveda ne bom rekla, da sem se oni dan motila, lahko pa povem, da sem problematičen koncept "sedečke" včeraj še bolj dodelala.

Za razliko od prejšnje sedečke, je bila ta bistveno bolj zame. Morda pa so k temu pripomagli malce bolj udobni sedeži, moja udobnejša oblačila in ustrezne psihične priprave na koncert. Te elementi so se izkazali kot ključni in nadvse pomembni za naslednje tovrstne podvige. Kljub temu, da nihče (tudi jaz ne) ni ruval stolov v znak navdušenja, sem uživala. Še bolje pa bi bilo, če bi bil koncert Hanne Hukkelberg zastavljen kot "ležečka". To poudarjam za morebitne izvajalce in organizatorje sedečk, da se malo zamislijo in razmislijo še o alternativah.

Po koncertu smo šli na after v Pilona. Mimogrede; grozno se mi zdi, da sedečke nimajo uradnih afterjev. Še dobro, da smo si ga naredili sami. Nadvse prijetna družbica (ki vključuje tudi Borisa, ki tole centrifuznost redno bere, mi to daje vedeti vsakič, ko se srečava, nikoli pa ničesar ne pokomentira) in zabaven glasbeni TV program sta mi vztrajno odganjala misel, da bi bilo morda dobro iti domov.

Omeniti moram še gazdo lokala Pilon, ki je očitno indoktriniran s pravimi vrednotami, ki jih promovira moja najnovejša vzornica Angelca Likovič. Domnevam, da je kriva bližina Osnovne šole Majde Vrhovnik, ki jo je obiskovala njegova hči, Angelca pa je tam 18 let ravnateljevala. Možakar je le s težavo prodal cigarete, saj "kajenje škoduje". Ob tem je še navrgel, koliko časa je že minilo od njegovega prenehanja kajenja. V podporo in spodbudo sem ga pohvalila in mu čestitala.

Pice lepotice

Gal in galeristi so v nedeljo, t. j. včeraj v Domu kulture Kamnik snemali videospot za skladbo "Fužinski blues" iz njihove zadnje plate "Fetiš". (Glede na brzino ga verjetno še danes.)

Okoli 15. ure sva prišla z Dinozavrom narediti reportažico. Dobila sva spremljevalno vokalistko Ano in malce sem jo zaslišala v kratkem intervjčku (z edinstvenim in načrtnim zasukom kamere za 90 stopinj). Pevko sva nato subtilno ugrabila in jo gnala na izlet po Kamniku, na koncu pa še na nedeljsko kosilo. V kamniški piceriji Napoli nas je čakalo ljubko presenečenje.



Paris Hilton je bila odlična. Gamberi, jurčki in rukola lepo sobivajo na eni pici. Dinozavrova Natalija Verboten je bila "prijazna, domača in po pričakovanjih".

V nadaljevanju večera se je razvilo razmišljanje, zakaj ni bilo v pomladanski ponudbi tudi pice Damjan Murko ... Morda zato, ker Damjan ni ravno lepotica (četudi se trudi in bi to rad bil). Drugo pa je vprašanje, iz česa bi bila pica Damjan Murko sploh sestavljena. Verjamem, da bi bili osnovni sestavini: gorgonzola in karfjola. Potemtakem me ne čudi, da je ni na seznamu.

Neodkrita Provansa - 2. del: Vodnik po neodkritih Svetinjah Provanse

Aix-en-Provence je staro mesto in je imelo svoje čase status zelo bogatega francoskega mesta. Številne trgovinice pričajo, da je nekaj te želje ostalo zakoreninjene še danes. V trgovini z umetniškimi deli lahko najdete prav zanimive artikle.

Še vedno smo v Aixu. S ponosom vam predstavljam najboljšo, najbolj zanimivo in na sploh krasno izložbo, ki se nama je usedla v srce. Dragi moji, in si oglejte vse možne detajle.
To je zmagovalna izložba Provanse:


Pet dinozaverčkov (eden ima na glavi napopano ceno), plišasti kužek, roza natikači, gobelin, zimska kapa, mp3-player, pahljača, enormno velik kalkulator, laserska puška, pokemoni, avtomobilčki ... priznajte, da je ta izložba res unikatna in zato izvrstna znamenitost! Naj živijo sodobni oltarji!

Še eno izložbo smo pripravili za vas. Ta je izven konkurence, saj ne prodaja artiklov, ki bi jih potrebovali v življenju. No, saj jih prejšnji dve tudi ne, če dobro pomislimo. V trgovini za izložbo očitno prodajajo nagrobne potrebščine, najdete pa jo v Arlesu.

Že zgoraj smo nakazali navezanost Provansalcev na razne živali. Prav tako smo se že dotaknici cerkvenih podobic (glej jokajoče angelce na zgornji sličici). Zato kar nadaljujemo pot v katedralo Saint Sauveur, od koder morda že poznate svetega bikca s krili in smešnim lulčkom.

Na nasprotni strani cerkve pa lahko poleg kipcev nekih svetih ljudi najdete ljubko mešanico žalostnega medvedka in pritlehnega zmajčka z neko knjigo v gobčku.

V še eni cerkvi - tokrat v cerkvi sv. Ane v Aptu - se boste lahko poklonili bogu na malce bolj sodoben način. S sodobno predelanim krščanskim oltarjem.

In s televizijo. Kako zelo simbolično!

Za konec si lahko v Aixu na neki stanovanjski vrstni hiši ogledate še trpečo podobo našega gospoda Jezusa Kristusa - tokrat malce zavaljenega in skrivenčenega, ki izgleda bolj podoben kriminalcu kot odrešeniku.

Priznajte, da je zares zanimiva tale Provansa!

Hamburgerji na Vesti

Mislim, da sem našla spletno igrico, ki me bo veselila nekaj časa. Zabavna so že navodila, pa tudi sicer mi veselo in vztrajno propada velika korporacija in počasi tudi v tem začenjam uživati. Če že nisem dobra podjetnica.
No, se bom že naučila.

www.vest.si/igra na prenovljeni Vesti

Vidim, da so scenaristi tujci, zato so besedila verjetno le prevedena, ampak vseeno me zanima vsaj, kdo je tole izbiral. Da mu izrazim iskreno občudovanje.

Neodkrita Provansa - 1. del: S poti

Menim, da moram zapisati nekaj utrinkov s poti. Zame, za vas in za vedno, ker le zapisano nekaj velja.

Kot ste že lahko opazili, sem se zelo na hitro spečala s fosilnim plazilcem in kljub temu, da moja najnovejša vzornica, Angelca Likovič takega koruzniškega življenja in neodgovornega vedenja ne odobrava, sem poskušala upoštevati vse ostale vrednote, ki jih gospa propagira. Pač, počitnice so bile pred vrati. Odločno in hitro sva si zastavila podaljšanje prvomajske praznike in si jih zamislila kot nekakšen road trip po Provansi. V lastni režiji kakopak.

Na poti se je Dinozaver odlično izkazal, saj me je moral vozakati in prenašati kar osem dni in sedem noči. Na tem mestu opozarjam na element Angelce Likovič, ki jo njen partner že 40 let prevaža in podpira. Aplavz za potrpežljivost moških!

Poleg razglednic in običajnih fotodokumentacij s potovanj se nama je sam ponudil nov koncept fotografij. Gre za t. i. koncept NEODKRITA PROVANSA, ki vključuje raznovrstne bizarke. Te očarljive koščke Provanse vam bom predstavila danes.

Za začetek sva želela pristati v Toulonu, a naju je pot zanesla v manjše obmorsko mestece La Seyne. Ozke regionalne ceste so naju vodile po zeleni, cvetoči in s soncem obsijani pokrajini. Od tam sva jo ubrala proti severo-zahodu. V gozdnatih in višjeležečih predelih so našli prostor številni kampi ... med njimi tudi O.K. CORRAL, kamp z zanimivim vhodom, totemi, vrtiljaki, lesenimi indijanskimi tipiji in podobno navlako.

Aix-en-Provence je krasno mesto, kjer sva srečala največ turistov in tudi cene so bile temu primerne. Sicer pa velja Aix za mesto fontan, saj jih je res ogromno. Skoraj vsako malce večje križišče dveh uličic premore svojo fotano. Tole je ena, ki je malce drugačna od ostalih. Iz nje naj bi tekla vroča termalna voda, ki pa je bolj kot ne mlačna.


Mesto deluje varno in mirno, vendar vam spodnja slika sporoča nekaj povsem drugega. Včasih tudi ključavnica ne zaleže.


Prvega maja sva nadaljevala pot proti severu do Apta.

V skoraj mrtvi vasici sva kupila domače provansalske paradižnike po posebej nizki promocijski ceni.

V Cadenetu sva se povzpela na grad, kjer mi je postalo jasno, da francozi ne pobirajo kakcev tako kot Denis. Prva polovica poti na grad je bila polna drekcev. Zaradi gnusa in nadležnega vonja nisem pomislila, da bi v tistem trenutku iskala fotoaparat in slikala nespodobnost.

Drugače pa so naju celo pot spremljali različni estetski in zelo okusni aranžmaji. V Aptu naju je v sobi na nočni omarici pričakal aranžmajček permanentno cvetoče sivke in krasna nočna lučka s stiliziranimi listki.

Še en večno cvetoč cvetlični lonček sva našla na balkonu Hotela Gauguin. Tole je najino balkonsko cvetje. Plastikfantastik!

V pritličju, poleg recepcije, kjer se je bohotila improvizirana jutranja obedovalnica istega hotela, je bila bila razstavljena zanimiva zbirka ... domačih plišastih živali.


No, če že omenjamo balkonske aranžmaje in živali, je prav, da pokažem, najboljši aranžma, ki je prefinjeno združil oboje. Krasn je!




2. del Neodkrite Provanse sledi jutri. V stilu dobrega vodiča vam bo pokazal svetinje, ki jih ne smete zamuditi, če se podajate v Provanso.

Zakaj prisegam na Lonely Planet?

Aha, še to moram povedati.
Sem zaprisežena uporabnica Lonely Planet vodnikov.
Noben jebeni GPS, internet, tourist office ali kak drug vodnik mi ne more ponuditi toliko, kot mi da na poti Lonely Planet. Grčija, Portugalska, Tajska, Kambodža, Laos, Italija, Turčija in še dvakrat Tajska ... Lonely Planet me ni zeznil.

Dragocenosti LP se zavedam šele sedaj, ko ga nisem imela. Naslednjič ga bom kupila in ne bom šparala, ker je vreden svojega denarja. Poleg budget prenočišč, zemljevidov mest in vasic, pametnih namigov ter cenovnih okvirov, premore Lonely Planet meni dve jako pomembni zadevi:

1. Sočni opisi.
Kateri vodnik vam bo napisal, da je to-pa-to prenočišče na primer "retro funky hotel"? Take oznake so zame vitalnega pomena.

2. Zgodbe.
Lonely Planet odlikujejo številne zgodbice, pri katerih postanejo zgodovinska dejstva zanimiva, prostor pa se najde celo za simpatične bizarke.

Z gotovostjo vam lahko zatrdim, da Michelinov vodnik (zelena izdaja) ne premore ničesar od naštetega. Vse, kar je napisano, se bere kot eden bolj dolgočasnih učbenikov. V vsakem mestu, na vsakem trgu in v vsakem selu sem se trudila, da bi našla v Michelinovem vodniku vsaj kakšno sočno, zabavno ali zanimovo informacijo. Ni je bilo.

Ni bilo niti enega samega bednega približka zgodbe. Še dobro, da si jih znam ustvariti sama!

Postcards from Provence

Pošiljam vam nekaj razglednic.
Tudi zato, ker se kmalu obeta dolg in zanimiv zapis o neodkriti Provansi, kjer se bomo izobraževali in posvečali novim odkritjem, ki jih drugje še gotovo niste mogli zaslediti. Do takrat se lahko mirno sproščate ob lepi pokrajini.

Levo zgoraj: polje in mak ob cesti
Desno zgoraj: pogled navzgor z ene od klopic na osrednji ulici Mirabeau v Aix-en-Provence
Levo sredina: rdeče obarvana in okrašena hišica v Roussillonu
Desno sredina: pogled iz ene vzpetinice na stranpoti od Aixa do Apta
Levo spodaj: vinska trta
Desno spodaj: nočni pogled iz tretjega nadstropja z balkona Hotela Gauguin na trgec v Arlesu

Kulinarične razglednice

Iščete ideje za nedeljsko kosilo? Te so naravnost iz Provanse.
Pa dober tek!

Ne pozabite, da greste vedno lahko tudi na kebab.

Arles, Provence, France

Ceprav je hladno, je meni toplo.
Ceprav je pol dneva temno, je meni svetlo.
Ceprav je dez, je najin dan krasn!