30. november 2007

Pornografija na odru in hvaljenje Janeza Janše

Začel se je 13. festival sodobnih odrskih umetnosti, EXODOS in mislim, da mi bo po nekaj letih spet še posebej všeč. Tokratna vodilna tema je namreč pornografija. No, seveda pornografija v povezavi s sodobnimi odrskimi umetnostmi, kar pomeni celo dve meni res ljubi zadevi.

Včeraj sem uživala na otvoritvi v Vibi. Za začetek nam je mašo daroval Peter Mlakar in res mi je žal, da ga nisem snemala. Začel je z duhom, nadaljeval z absolutnostjo seksualnosti, zaključil pa s pozivom k doseganju užitka z "avtomatičnim menjavanjem seksualnih partnerjev". Inetermezzo je namenil zavzemanju za "uvedbo prostitucije v svetiščih".


Sledila je otvoritvena predstava Fake it! režiserja Janeza Janše.

Nekoč sem že omenila, da me plesne predstave le še redko presenetijo in večkrat poudarjam, da občudujem režiserja Janeza Janšo (ex Emila Hrvatina), ker me njegove predstave silijo k razmišljanju. Ker se v predstavah ne ukvarja sam s seboj. Ker je angažiran. Ker so njegove predstave odsev družbe. Ker nanazadnje zaradi njegovih predstav ne grem spat, ampak raje sredi noči iščem podatke, kaj je v reneseansi počel Giulio Camillo (pred par leti sem se po njegovi predstavi Drive-In Camillo res poglobila), iščem slike iz predstave, ki je leta 2006 stala 26 mio tolarjev, in gledam, kje bi lahko našla kak posnetek japonskega koreografa Tatsumija Hijikate z njegovim pozlačenim dildom.

Fake it! je plesna predstava, ki je veliko več kot le to. Je predvsem zanimiva dokumentarna oddaja v živo. Je izobraževalna rekonstrukcija, ki se ne boji vpletati gledalcev. Je celo tečaj sodobnega plesa. In seveda, je tudi politična predstava, ki presega tukaj in zdaj.

Gledala sem ponaredke improvizacije Steva Paxtona, hecenega plesa Trishe Brown, sodobnega baleta Williama Forsythea, butoha Tatsumija Hijikate in ekspresivnega plesnega gledališča Pine Bausch. Po vsem tem sem si le že želela, da bi mi pokazali Martho Graham, Mary Wigman, Joséa Limóna, Mercea Cunninghama in nenazadnje Isadoro Duncan!

Užitek je pač vedno dobrodošel in zato bi jaz ŠE!


Zacahnala sem si nekaj dogodkov na letošnjem Exodosu in upam, da jih bom uspela videti:
- 1.12. v gradu Kodeljevo: Dark Art Night s priljubljenima Dickom in Greto
- 1.12. v Kavarni SEM: Umetnost in pornografija
- 2.12. v PTL: 50/50

29. november 2007

Sporočilo za prekrškarje

Spoštovane bralke in bralce obveščam, da vsebina na tem blogu ni njihova, temveč moja (če ni navedeno drugače). Vsebina je zaščitena z licenco CC. Prosim, da jo upoštevate.

Uporaba vsebin za komercialne namene ni dovoljena.

Če želite karkoli od objavljenega uporabiti in niste prepričani glede komercialnosti, bo najbolje, če me predhodno vprašate. Vsak primer nedovoljene uporabe bom kot avtorica kazensko in odškodninsko preganjala. Takemu početju namreč pravimo kraja.

V primeru nedovoljene uporabe vsebin zaračunavam 100 EUR za ukradeno besedilo in 100 EUR za ukradeno fotko (neto).

27. november 2007

Postcards from Lisboa


Zgoraj levo: Spomenik odkriteljem v četrti Belem (Padrão dos Descobrimentos).
Zgoraj desno: Fasada v četrti Chiado. Spodaj sta upodobitvi Zemlje in Vode, nad njima sta Industrija in Trgovina, tretjega nivoja pa ni bilo mogoče prebrati.
Spodaj levo: Naključna keramična freska.
Spodaj desno: Katedrala in (dodano kasneje) tramvaj.



Levo zgoraj: Praca do Comercio.
Desno zgoraj: Razgled na morje iz razglednega stolpa.
Levo spodaj: Pogled na hrib in Castelo de São Jorge.
Desno spodaj: Torre de Belem.

Aja, pa lepe pozdrave od tukaj! Več pa kdaj drugič, ker je danes povezava v hotelu Sheraton Lisboa skrajno nesigurna sama vase. Je pa tako lep, da bi si zaslužil svoj set razglednic. No, malo poklikajte fotke (Photos) na sajtu, pa vam bo vse jasno.

25. november 2007

Spanje v avtu ni priporočljivo.

Še posebej ne med vožnjo!

19. november 2007

Šla sem v London in se celo vrnila

CyberMama mi je pogosto rekla, da mora punca pri 25-ih letih nujno videti London in mi je bila celo pripravljena financirati del potovanja. No, punco je v tistih časih bolj vleklo na vzhod, zato se je raje odločila za potovanje po Turčiji, kasneje pa še za Azijo. Ta mesec sem našla čas, denar in ljudi ter šla v London. Spomine in fotke sem uredila šele včeraj.

To je moja impresija in prosim vas, ne bodite prestrogi, saj gre za prvi poskus nekakšne čudne montaže fotk in filmčkov. Če se sprašujete, zakaj na fotkah ni družbe, je razlogov več:
- ker so v kopalnem plašču,
- ker niso trezni,
- ker spijo ali pa so v blagi komi
in se kot taki ne želijo izpostavljati javnosti.



(Glasba: iz predstave James Thiérrée; The Chemical Brothers)

London je krasn!
Vse je bilo zanimivo, pestro, zabavno ... Uživala sem pri ogledih, uživala na pohodih (zaradi obsega bi jim težko rekla sprehodi) uživala na partijih, uživala v gledališču in uživala v družbi. Hvala Tadeju, Josserju in Debelemu.

Če bi morala povzeti najbolj presenetljive in ključne ugotovitve, bi rekla:

- Londončanke se oblačijo čudno.
Najbolj preseneča, da jih sploh ne zebe. Če pa jih, pokombinirajo najbolj nemogoče kombinacije in se podajo v mraz. Si predstavljate sandale pri 10 stopinjah Celzija? No, jaz sem jih videla kar nekaj, zmagovalni stajling pa je imela suhljata mlada ženska, ki si je nadela dolg zimski plašč, na glavi je imela kapo, na rokah rokavice, na nogah pa japanke. Nekaj časa sem hodila za njo in se čudila, žal pa je bilo nespodobno, da bi jo fotkala.

- Na letališču Stansted piše, da si vzemite vsaj 40 minut za potovanje od check-in pulta do izhodnih vrat. Čeprav tako piše, vam iz lastne izkušnje lahko povem, da 40 minut ni dovolj! Lahko se vam kaj hitro pripeti, da boste takole gledali, kako se letalo pripravlja na vzlet. Precej zajebano je, če je to vaše letalo. If you're late, they won't wait. To je vsekakor res!


(Glasba: Goldfrapp)

- Še ena letališka, da začutite mojo bolečino: Na Stansted ne hodite v škornjih, saj jih boste morali sezuvati. (Na Letališču Jožeta Pučnika to ni potrebno.) Deo-stick se uvršča med tekočine in ga je potrebno dati v standardizirano letališko vrečko.

- Pravijo, da je London bojda zelo stresno mesto in zato poln slabih vplivov. No, bilo je bilo fino in še bom prišla. Pripenjam koncertni posnetek meni neznane skupine, ki je nastopila prva od štirih, ni bila napovedana, a bila meni najboljša. Ta komad je rahel zamorjenček, ampak vokal pevca me je spominjal na Billy Corgana (The Smashing Pumpkins).


Viri večerne zabave:
Trash Palace
Notting Hill Arts Club

13. november 2007

Prišla je ... POMLAD?

En političnokorekten zapis. Ta ni žaljiv in sporen za nikogar, upam.

Če še ne veste, vam povem, da imam precejšnjo nesrečo z rožami. Še kanček večjo pa imajo rože, ko naletijo name. Zaradi tega sem naravnost navdušena, da sem po enotedenski odsotnosti našla cvetočo ciklamo s kupom malih drobnih popkov. Jaz pa sem jo že pred pol leta hotela zabrisati proč in jo imela na balkonu, da mi s svojo kilavo pojavnostjo ne bi kazila interierja.

Pojav me vsekakor čudi, saj se mi zdi, da ni ravno navada, da se rože takole pozno jeseni besno razcvetujejo. Vse je v glavi, pravijo. Pravijo tudi, da so rož'ce zelo senzibilne. To gotovo drži, če mi večina bilk crkne. No, očitno so moje senzibilne ciklamice sklenile, da je pomlad. In si za to ugotovitev prislužile ponovno selitev iz balkona v stanovanje.

09. november 2007

Učne minutke političnega komuniciranja s praktičnimi primeri

Med straniščnim branjem Peterletovega cajtnga (če sem iskrena, sem prebrala le Uvodnik Urške Bačovnik, proste spise družinskih članov), sem naletela na izjemno stran z Recepti Branke Berkopec Peterle.
Nadevana mleta pečenka, pri kateri me je presenetil premaz z raztepenim beljakom, in Solata iz motovilca s slastnim prelivom, ki začuda ne vključuje bučnega olja, sta me že skoraj prepričali v to, kdo je pravi za predsednika.

Nato sem videla še edinstveno in vrhunsko politično komunikacijo Igorja Ariha na Vesti. To morate videti na lastne oči, če še niste.
S kančkom domišljije si z lahkoto in zelo živo predstavljam, kako sta politični strateg in muzikalični politični analitik, obdana z oblakom dima, ugotavljala, zakaj zavraga bi levousmerjeni volivec glasoval za desnega kandidata? Dejansko sta našla razlog!


Skoraj so me že prepričali, ampak manjkal je še kak moški striptiz, saj na atomske joške žal ne padam. Na Janija Pavca pa tudi ne!

Nič, za Boba Marleya bom! Ni druge.

02. november 2007

Fotoreportaža z Žal (malce netipična)

Ker poskušam prehitevati čas, v resnici pa ga včasih niti dohitevam ne, sem danes komaj še aktualna.

Na Noč čarocnic in na Dan mrtvih (ja, oboje in hkrati) sem se v prijetni družbi podala na turistični obisk Žal. Ker nisem iz Ljubljane, imamo britofe drugje (tam, kjer talajo popolne odpustke, mimogrede). Izpostavila bi rada nekaj utrinkov, ki so me najbolj fascinirali.

Za začetek, naj le omenim, da duše umrlih ne počivajo v miru.
Podnevi jih obiskujejo svojci, ponoči pa se na veliko dela. Kamijoni, traktorji, odvoz smeti, kosilnica, kamnoseki z reflektorji ... vse to se je dogajalo med 22. in 1. uro zjutraj.

Ena lepših ugotovitev, ki te pričaka že na vhodu na ljubljanski britof je, da so ljudje vseh generacij na Žalah fit! Na vratih in okoli njih smo našli mnogo tovrstnih letakov.


Kot vemo, so Žale delo pomembnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, zato se jim tudi reče Plečnikove Žale. Nismo pa vedeli, da je sloviti arhitekt pustil svoj pečat tudi na cvetličarni. Na Plečnikovi cvetličarni!
In še od daleč:


Med ogledom grobom smo bili še posebej pozorni na skupinske grobove in VIP grobove. Mnogo smo jih fotografirali in morda bo kdo drug in kje drugje našel čas in prosor, da vam predstavi še ostale fotoserije. Jaz sem se navdušila predvsem nad grobom sprave, kjer je zasejana tudi lipa sprave. Prav tam sem našla tudi krasno ikebano (z belimi, modrimi in rdečimi vrtnicami), ki jo je darovala VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Že vnaprej vam povem, da nisem hodila po grobu, nisem skrunila inštalacije, le slikati sem se želela z Vlado Republike Slovenije. Nenazadnje pa ne gre za tujo lastnino, saj so vladni stroški tudi moji stroški, torej je ta ikebana posredno tudi moja in se lahko slikam z njo.


Kljub silnemu prometu in velikemu številu delavcev smo srečali tudi nekaj avtohtonih prebivalcev pokopališča: angele, Jezuse in celo pravega zombija.


01. november 2007

Popolni odpustki v akciji

Ne zamudite odlične priložnosti in si privoščite POPOLNI ODPUSTEK.
V akciji in slovenski košarici!!!

Zagotovite si odpustek po posebej ugodni ceni še ta hip!


No, morda lahko, preden greste po popoln odpustek, storite še kaj res hudobnega, sprevrženega in pritlehnega. Itak vam bo potem vse odpuščeno. Izkoristite ugodnost!