Brezupno!

Lahko rečem karkoli drugega? Takole namreč tehnologija onemogoči zdravo življenje. Le še 37.547 dni moram počakati, pa bo. Malenkost.

Grozn!

NON-STOP

V mojem domačem - nekoč celo turističnem - kraju smo imeli, ko sem bila še majhna, eno delikatesno trgovino. Na vratih je bil napis "non-stop", pod njim pa kompleksen urnik, saj je imela trgovina odmor med dopoldanskim in popoldanskim delovnim časom, ob sredah pa je imela drugačen delovni čas kot ostale dni. Poleg tega se je v času zimske sezone delovni čas trgovine spremenil. Ampak pisalo je, da dela "non-stop".

To je bilo pred približno 25 leti. Angleški jezik še ni bil tako razširjen, sploh pa ne na vasi. in izraz "non-stop" je bil očitno popularen.

Ta vikend pa sem našla še en lep primer lokala, ki je do nedavnega delal "non-stop". Vsaj pisalo je tako. Zdaj je zaprt ... non-stop zaprt!

Nova beseda: BRBOTAVNIK

"Brbotavnik" je neologizem, ki ga v našem jeziku že očitno močno potrebujemo. Je namreč beseda slovenskega izvora, ki zlahka upošteva slovenska slovnična pravila in še nima nobene druge slovenske sopomenke. Na dan jo je privlekel Dinozaver, jaz pa s to objavo dajem brbotavniku občo potrditev in vas pozivam k uporabi te nove besede.

"Brbotavnik" je samostalnik moškega spola, ki ga sklanjamo po prvi moški sklanjatvi.

"Brbotavnik" je slovenski nadomestek za whirpool, jacuzzi in kar je še teh masažnih kadi.

Blogi našega življenja

Čeprav Prašni Kartoni obvlada moje menstrualne cikluse in teženje, čeprav Fras poveličuje bloge in čeprav je moderno imeti blog, četudi nimaš ničesar za povedati, pa sem v preteklem tednu postopoma ugotovila, da so blogi zares nekaj več. Blogi so odsev naših preprostih življenj. Za začetek vzemimo en hipotetičen primer.

Analogni blogi?

Predstavljajte si stanovanjski blok. V njem nihče nikogar zares ne pozna, vseeno pa smo vljudni in se vedno lepo pozdravimo. Pozdravimo in nato svoj pogled vljudno usmerimo drugam. Vseeno pa imamo tudi probleme. Včasih pride policija. Ne vemo, kdo jo pokliče. Eden od stanovalcev je izredno občutljiv na ropotanje, ki ga sliši le on. Nekomu živce kravžlja napačno odlaganje kosovnih odpadkov v strogo varovane smetnjake. V takih primerih se na oglasni deski znajdejo grozilni listki o tem, kako se pravilno odlaga smeti in kaj vse je kaznivo.

Kaj ne bi bilo idealno, če bi vsak na svoja vhodna vrata obesil list papirja? Karkoli bi radi povedali svojim sosedom, bi pač napisal na vrata tistega, ki se ga to tiče. Morda bi radi namignili sosedu, da vas moti njegovo kajenje na balkonu, ali pa bi se zaradi glasne muzike pritožili mlademu podnajemniku? Kaj ne bi bilo to fino? Taka demokratična forumska izmenjava mnenj?

No, naj vam povem, da se v teoriji morda komu sliši dobro, v praksi pa ideja postane en drek. Poglejmo resničen primer.

Primer analognega stanovanjskega bloga

- Prejšnji teden se je nekdo želel izogniti konfliktom s stanovalci, zato je pred pričetkom del izobesil opravičilo (št. 1). To se mu je zdelo vljudno in pomembno. Človek se je potrudil, tega ne moremo zanikati.
Vse lepo in prav. No, verjetno kje drugje. Pri nas je to sprožilo debato anonimnih sosedov, v kateri se, bodite pozorni, nehote razkrijejo vzporednice s slovenskom blogovjem.


- Že po prvem dnevu dela in jutranjega ropotanja je nekdo na precej tečen način zastavil vprašanje. (št. 2) S tremi vprašaji!!!

- Naslednji dan se je nekdo pohecal. (št. 3)

- Tečnoba vseeno ni odnehala. (št. 4)

- Za finale pa se je pojavil še nekdo, ki si je želel le vse skupaj užaliti. (št. 5)

Jutranjega ropotanja zaradi adaptacijski del ne slišim več. List je na mojo žalost včeraj izginil. Ravno takrat, ko sem želela prilepiti nov papir in podati novo iztočnico za nove komentarje. Škoda.

S sosedi se še vedno vljudno pozdravljamo. Verjetno pa je bilo lastniku obešenega papirja žal, da je karkoli sploh napisal. Vse skupaj je postala farsa. Blogi so odsev nas. Naše mentalitete. In naše skupne kulture. Če je ta v podnu, potem tudi blogi ne morejo biti dosti boljši, kenede?

Verjamem, da nismo nič posebnega in da je takšnih sosesk še nešteto. Tako kot blogov.

Trojni Kinder Surprise

Rahle težave imam s tipkanjem. Ampak tole hočem narediti za spomin in to prav zdaj.

Očitno je treba biti star okroglih 30, da dočakaš pr(a)vi SURPRISE PARTY. Tak, kot si ga vedno hotel imeti. Koncept je filmski, izvedba pa super realna. Zvečer nenadoma osem fajn ljudi, ki so ti lepšali preteklo leto, prileti v enosobno stanovanje. In nato se zadeva kar odvija. Neprecenljivo! In kakopak, krasn! Hvala, res.

Vsako leto si naredim kakšno torto. Tole družinsko smo zmazali že čez vikend.

Letos pa mi je torto naredil tudi najljubši plazilec. Težko priznam, ampak bila je boljša kot moja.

Zdaj sem za silo pospravila in na kup dala vse darile. Še kak dan jih bom gledala, ker je veselje gledati rože raznih oblik, lepe misli, prvi všečen centrifuzen nakit, (ki ga sploh nisem izbrala jaz), novo neprebrano knjigo, metuljčkasto tijaro, ekstravaganjne maže, opojni napitek, mačje ležišče, mačjo taško in bon v vrednosti 1 (enega) mačka.

Še vedno se vrti!

Centri je v izjavi za javnost povedala:

"30 je le še ena števika, ki pa je ne občutim."

Vsem zvestim in naključnim obiskovalcem Centrifuge pa poklanjamo priljubljeno pesmico You Spin Me Round (Like A Record). Komad in pevec skupine Dead or Alive sta od originalne verzije doživela številne preobrazbe. Na primer tole iz leta 1996, ko lepotne operacije še niso delale čudežev. Ali pa tole iz leta 2003, ko so nekoč nemogoče stvari postale preproste.

Kljub vsej tej pokvečenosti, ki veje iz pevca Pete Burnsa, pa se ob današnjem centriprazniku raje spomnimo serije Kids Incorporated.


Mimogrede; tole priredbo poje Martika in je super. Dodatno vzdušje pa naredijo ljubka koreografija, simpatične frizurice, deca in nepogrešljive gamaše. So 80ies!

Razlog za skrb

Pri današnjem hitrem pregledu naslovov SPAMa sem ugotovila, da sta besedici "Valentine" in "Love" premagali besedici "Penis" in "Viagra". Močno vodita.

Upravičeno me skrbi, kaj bo jutri.

Modre misli 15 - True Blue No. 15

Priznam, zgodilo se je že, da nisem vedela, kaj je Vodnica s svojim sporočilom želela povedati. Za en primer mi to še danes ni čisto jasno.

"Words are useless, especically sentences
They don't stand for anything"

Je mislila na besede naše vlade?
Je morda imela v mislih vedno bolj senzacionalistične slovenske medije?
Se to nanaša na večino slovenskih blogov?
Vse je možno. Morda pa smo našli novo kategorijo, ki bi jo lahko poimenovali:
Nejasna modra misel - (Un)True Blue?

Morda pa je prav ta večplastnost in večdimenzionalnost interpretacije najbolj pomembna in Vodnica od nas želi, da razmišljamo in se sprašujemo o pomenu njenih besed in stavkov. Čeprav mi potem ni jasno, zakaj sama te besede in stavke razvrednoti.

Igrajmo se "Neznani predmet"

Medtem ko se blogerji ukvarjajo z resnimi stvarmi, rešujejo demokracijo, svobodo, svet in kar je še teh reči, predlagam, da se gremo mi* eno igrico. Res je z igro začel že moj priljubljeni Fehim, a moja bo drugačna in ne prinaša nobene nagrade. Bralci boste ugibali, kaj predstavlja oz. čemu služi neznani predmet.

Neznani predmet je tole in priznam, da tudi meni ni bilo jasno, kaj naj bi to bilo:

Še osnovni podatki, če mislite, da vam bodo koristili:

Višina tega predmeta je 2,7 cm, največji premer pa 9 cm. Predmet je modre barve in narejen iz neke trše gume. Nekaj med plastiko in gumo, bi rekla.

No, pa poskusimo. Srečno!

Opomba:

*S tem mislim nas, ki ne štekamo velikega in globjega pomena blogov za slovensko medijsko sceno in družbo na sploh.