Novinarska umetnost

Z vami, ljubi moji bralci in drage bralke, moram deliti novo, že četrto epizodo AJPES nadaljevanke, ki ji ni videti konca.

Kot sem že pisala, večine dejavnosti, s katerimi se ukvarjam, ni v "Standardni klasifikaciji dejavnosti". Ni nobenega pisanja, ni novinarskega dela ... Ker moram svoje stroške upravičiti tudi z dejavnostjo, sem cviknila in poklicala tetko na AJPES, da mi pojasni misterij in pove, v katero dejavnost sodi novinarsko delo.

AJPES tetka je bila prijazna in hitro našla ne ravno očiten odgovor:
Novinarstvo sodi v: 90.030 - UMETNIŠKO USTVARJANJE.

Sledi nova sprememba v vpisu v poslovni register. In od danes naprej bom tudi umetnica.


Za evidenco: AJPES nadaljevanka
1. del: Optimizacija, uporabniška izkušnja in ostale spletne porkamadone
2. del: Samostojnost in podjetnost No.1
3. del: Tajkuni so zakoniti, vesoljski promet pa ne.

Cerkev po meri človeka

Cerkve imam čisto rada. Zdijo se mi praktične. V kakšnem tujem mestu so katedrale označene kot pomembne turistične točke, na karticah in fotkah so cerkve lepe, v preteklosti so slikarji zaradi božjih domov na Zemlji dobili delo s poslikavami, v vročih poletnih dneh si v cerkvi turist malo odpočije in se ohladi, pri planinskih točkah pa so prav cerkvice na vrhu hribov pogost cilj, kjer si utrujen pohodnik končno privošči kakšen dobro nažoftan sendvič, ki ga je prinesel iz doline, in šilce žganega.

Sliši se fino, a v resnici in praksi bi bilo lahko veliko bolje.
Večina cerkva (in teh imamo v Sloveniji ogromno) je namreč večino časa zaprtih. Cerkev odpre svoja težka vrata le ob čudaških urah dneva in še to le za vernike in njihovo obredje.

Kaj ne bi morala biti prav Cerkev tista hiša, tista božja hiša, ki je vedno odprta? Odprta za utrujene popotnike, odprta za lačne reveže ... Še več! V cerkvi naj bi se vsak človek lahko olajšal. Sprašujem se, zakaj za vraga potem cerkve nikoli nimajo javnih stranišč?

Morala pada, vere je premalo, včasih zaslišimo iz medijev. Kaj bi lahko storili?
TEZA:
Če bi imeli božji hrami vedno odprta vrata in javna stranišča, bi se ljudje gotovo raje in dlje zadrževali v cerkvi. In vsi bi bili zadovoljni.

Načrti in začetki so vse, pravijo.

Ko začneš, je pol dela že opravljenega, pravijo.
Pravijo tudi, da je dober načrt že 80 odstotkov dela.
Na tem mestu moja matematika odpove.
Kar 130 odstotkov dela je narejenega, še preden se ga sploh dobro lotimo. Čudno.

Zakaj datum z besedo?

Spet nisem vprašala. Že šestič sem šla v dveh mesecih na pošto zaradi prevzema pošiljke in že šestič sem morala napisati datum z besedo. In spet nisem tetkici zastavila tega vprašanja, ker sem imela za seboj vrsto.

Čemu moramo pisati datum z besedo?

Ste kdaj pomislili? A vas ne žre, kaj bi lahko bil pameten razlog za tak nesmisel? Če kdo ve, naj mi, lepo prosim, pove. Hvala.

Tajkuni so zakoniti, vesoljski promet pa ne.

Po mesecu in pol ugotavljam, da je podjetniški kruh zajeban!

Poleg tega, da eni naročniki zamujajo s plačilom, drugi pa iz meni nejasnih razlogov zavračajo račun, ignorirajo moje maile in klice, moram hkrati plačati že za 2 meseca prispevkov. In to iz dohodkov in zaradi dohodkov, ki jih še vedno ni.

A to še ni vse. AJPES je včeraj ugotovil, da se ukvarjam z vesoljskim prometom. Ni jim bilo všeč.

AJPES stric: "Predvidevamo, da gre za napako."
Centri: Ne, gospod, ni napaka, ampak v klasifikaciji ni nobene od mojih dejavnosti, sem pa našla vesoljski promet, ki ni imel pribeleženih nobenih posebnih zahtev. Pri čemer bi to dejavnost uporabila tudi pri svoji promociji in mi je zato pomembna.
AJPES stric: "Gospa, ampak vi se verjetno s tem ne ukvarjate. A pošiljate vesoljske ladje v vesolje? To namreč pomeni ta dejavnost. "
Centri: Ne, to ne, ampak saj tudi tisto, kar bom zdaj morala označiti, ne počnem.
AJPES stric: "Glejte, aplikacija bi v bistvu morala preprečiti tako registracijo dejavnosti. Klasifikacija dejavnosti je mednarodna in je pomembna za vodenje statistik. In če imate vi registrirano, da se ukvarjate z vesoljskim prometom, potem kvarite statistične podatke. Poleg tega to ni zakonito."

Tako sem izvedela, da sem mesec in pol kvarila mednarodno statistiko, se nezakonito ukvarjala z vesoljskim prometom in od danes naprej se moram prisilno ukvarjati z dejavnostjo oglaševalskih agencij. Grozn!

Trape v mestu

Opažam, da se blazno veliko (preveč?) zadnje čase govori o nadaljevanki in filmu Seks v mestu. Na komercialki ponavljajo že davno videno serijo, v kino prihaja težkopričakovani film, Ljubljanske mlekarne pa so sladoledom Maxim celo nadele naslov tega hudiča za headline oglaševalske kampanje.

Sploh ne dvomim, da bo to film doživel popoln uspeh in da ga bodo drle gledati najstnice, starejše ženske in še vsi fantje, ki jih bodo tja zvlekla njihova dekleta. Ampak a se še komu (razen meni) zdi Seks v mestu višek neumnosti?

Naj omenim, da imam rada znanstveno fantastiko, prav tako vsakršno fantastiko. Tudi ameriške odvetniške in zdravniške nanizanke prenesem, čeprav v realnosti nimamo bolnic, kjer bi bilo zdravnikov več kot pacientov. Pač fikcija. Scenarij, zasedba in režija pa so navadno izvrstni.

Kaj pa Seks v mestu? Kup stvari v tej nanizanki me dobesedno nervira. No, pomislite:

1. Čemu je v naslovu seks, če seksa ni? Nekaj ga je nakazanega, v glavnem pa protagonistke bolj jamrajo nad tem.
   
2. Glavni lik (Carrie, suha bjonda) več sezon nanizanke travmira zaradi enega samega tipa. To je celo osrednji problem večine epizod, da ne rečem kar sezon. Hej, v tem času sem jaz zamenjala več tipov, pa nisem suha bjonda in ne živim v New Yorku!
   
3. Model z neizdelanim ali pa čudnim karakterjem nima imena. Gledamo ga, babnice se konstantno pogovarjajo o njem, a on nima imena. Big. Živina. Grozn.
   
4. Ste se kdaj zamislili, kaj počne ta suha bjonda poleg tega, da večino časa travmira in se razkazuje v lepih cunjicah? Piše kolumno. To je vse! S tem preživi, si privošči stajliš stanovanje, kup dizajnerskih cunj in goro najdražjih čevljev. Ja, seveda. In potem svizec zavije čokolado ...
   
5. Ste opazili, kako piše to svojo kolumno? Tudi sama več ali manj živim od pisanja in vem, da se pisanje na tak način ne obnese. Morda človek lahko napiše eno ubogo kolumnico v na pol ležečem položaju na boku na postelji, ampak gotovo te prime vmes kak krč in začutiš potrebo po malo bolj udobnem položaju. A jeba je, ker potem nisi videti tako skrajno seksi, kenede ...

Gotovo bi se še našel kak razlog, da mi je nanizanka trapasta, ampak je že zapis bolj kot ne izgubljanje besed in časa za to neumnost v mestu.