Grem!

Na tem mestu bom ponovno citirala mojega dragega sošolca in sopotnika Aleša Bravničarja:

"Grem, da pridem, da spet grem!"

(Zagotovo avtor ni mislil, da je treba iti spet v isto državo, a vseeno.)

Na spletni preži

V majski Medijski preži, ki je sedaj objavljena tudi na netu, sta izšla dva članka o spletu.

Prvi članek me ni zanimal, zato sem prebrala le drugega, ki ga je Kaja Jakopič. "Blogam, torej sem … novinar in zvezda". V enem naslovu so kar tri besede, ob katerih me postane strah. Še posebej kadar so takole združene. Zakaj?

Mislim, da blogerji pač niso posebna družbena skupina, ki bi jo odlikovale kakšne posebne ali skupne značilnosti. Ne verjamem, da je nekdo, ki piše blog, zaradi tega kaj posebej občutljiv na zunanje dogajanje, da je kaj bolj objektiven ali celo kredibilen za podajanje kakršnihkoli informacij. Še manj pa verjamem, da je dejavnost pisanja bloga lahko razlog za oznako, da je avtor zvezda ali celo novinar. Za to dvoje je namreč potrebno precej več kot en blogič. Žal vse bolj prisotno po blogovju. Drugje pa na srečo niti ne.

Pomiril me je zaključek: "Blogi ... sami po sebi še ne pomenijo uresničevanja javnega ali demokratičnega komuniciranja in udejanjanja javnega novinarstva." Hvala vsem bogovom!

Čeprav je kazalo, da v članku ne bom izvedela ničesar novega, me je Kaja presenetila z ugotovitvijo, da sem "slovenska umetnica s precej ostrim jezikom". Umetnica!? Še ena oznaka (poleg "blogerka", "minizvezda" in "državljanska novinarka"), s katero se res ne morem identificirati in jo v družbi prijateljev uporabljamo zgolj za zezanje iz čudaške AJPES odločitve. Kaja se je očitno močno poglobila, da je izbrskala to informacijo, ki še meni ni znana. Vsak dan izvemo kaj novega, kenede? :)

Kocka mi pravi: Take a break

Ker mi (ne)odgovorni v podjetju Otrino, ki jim ne smem reči "pizde", še vedno niso plačali mojega v maju opravljenega dela, je vsaj drug delodajalec opazil moj trud. Plačilo bom dobila celo prej, kot je bilo mišljeno.

Kljub dobri novici pa čutim, da me počasi že napada razdražljivost, živčnost in nespečnost.

In ker mi celo kocka pravi, da si bo treba vzeti malo pavzice, si jo tudi bom. Kmalu. Še tri dni in spet bom šla na pot z znucanim ruzakom (že zdaj vem, da ga bom preklinjala, a hkrati neprestano pazila), veliko radovednostjo (znana destinacija in novi kraji) in Dinozavrom (potovanja z moško družbo so se do sedaj vedno izkazala za boljšo opcijo in ne dvomim, da bo tudi tokrat tako).

Ko pričakuješ dojenčka ...

V našem bloku grem vsak dan kar mimo oglasne deske, saj sem se navadila, da ni tam ničesar pametnega. Danes mi je Dinozaver pokazal, da lahko s tako ignoranco zamudim marsikakšen biser. Tale je res lep:


Se majčekeno vprašate, a ne? Se Jana in Borut zezata in v njuni zvezi vlada kakovosten črni humor? Sta v resnici Avstrijca?

Vse pohvale za slovensko predsedovanje EU

Prepričana sem bila, da ne bom imela ničesar s slovenskim predsedovanjem EU. Bilo je napovedovanje, zgodilo se je, šlo je mimo in se o tem blaznem uspehu še veliko govorilo. To je to. Mene se neposredno ni dotaknilo. Vsaj do danes ne.

Sklepam, da jim je ostalo nekaj promocijskega materila, ki so ga dobili sedaj vsi, ki so pri tem dogodku leta (za našo Vlado) sodelovali. Pojma nimam, kaj ima s predsedovanjem moja CyberMama, ampak dobila je promocijski paketek. Podarila ga je hčerki in si verjetno mislila, da bo navdušena nad zastonjskimi darili Vlade. In tudi sem!

Sprašujem se le, od kod Vladi kreativni nabor idej za te promocijske dobrote.

- Verjetno so pogledali vse kongrese in festivale, videli, da tam vedno talajo torbe in so še oni rekli: "Naredimo nahrbtnike, ki bodo agresivno pobarvani modro-belo, da se jih bo že od daleč videlo". In bili so nahrbtniki.
- Nato so rekli: "Dajmo jim poceni kulije, blokce, mape za papir." In zgodilo se je.
- Nekdo se je oglasil: "Naredimo trakove za ključe". In bili so trakovi.
- "Posamično pakirane čokoladice vedno prav pridejo," jih je prešinilo in izdelali so paketke s 70-odstotnimi čokoladicami. Fancy.
- "Dajmo jim še več, da bodo res veseli! Dajmo jim še knjižice, kjer bo pisalo vse o predsedovanju, kako smo mi super, kako zahtevno delo opravljamo in ne zapravljamo davkoplačevalskega denarja." Strinjali so se in k promocijskim darilom dodali še knjižice.

Ne vem pa, - in tukaj se moje predvidevanje ustavi - na čem je bil tisti, ki predladal tole. In tisti, ki je tole potrdil. Vsekakor skrajno kreativno!

Gre za 100% poliestersko kapo in šal v šekasti modri barvi in z izvezenim logotipom. Krasn!

Žal ne morem nikjer izvedeti, koliko teh genijalnih kap in šalov so si omislili, me pa zanima. Še posebej, če bi lahko primerjali s številom ljudi, ki imajo jajca, da si to pokvečenost nadenejo na glavo. Bravo za našo Vlado, res!

Če bi to kdo imel, naj se mi javi. Prvemu podarim.

Čeprav na zgoraj omenjenih čokoladicah piše "The Sweetest piece of Slovenian Presidency of the EU 2008", je čokolada grenka!

Dobro delo

Pisala mi je Nataša, ki je ne poznam. Prek maila se je punca zdela simpatična in neposredna, kar cenim, in me je zato tudi zlahka dobila na svojo stran. Punca ima problem in potrebuje našo pomoč.

Ker sem nedavno neplačnika zavrtela v Centrifugi, sem se sedaj odločila za uravnoteženje in dobro delo, ki bo poglihalo morebitne karmične težave. Nataša in njen sostanovalec sta ta petek izvedela, da se morata izseliti do 31.7. (Nimam pojma, kako sta lahko podlegla takemu odpovednemu roku, ki je skregan z vsemi pogodbami.) No, kakorkoli; sedaj iščeta spodoben življenjski prostor:

"S sostanovalcem iščeva x-sobno stanovanje na območju Ljubljane, ki ima DVA LOČENA SPALNA PROSTORA, kuhinjo in kopalnico. Vesela bi bila primerno vzdrževanega stanovanja, ki je svetlo, toplo, po možnosti na mirni lokaciji, opremljeno z osnovnim pohištvom in pritiklinami:

- spalnica s posteljo in kakšno garderobno omaro,
- kuhinja s štedilnikom in hladilnikom,
- pralni stoj je zaželen,
- priključek za internet pa obvezen." (Še ena odvisnica? :))

"Bližino šole, vrtca in pošte bova zlahka pogrešala, kar pa manj velja za postajališče mestnega avtobusa. Ker nisva premožna, sva pa mladostna, bi bila pripravljena za stanovanje odšteti cca. 400 € + stroški."

Punca je prilagodljiva in sprejme tudi alternative:
"Ker zna biti zgornja želja težje izvedljiva, greva lahko - ločeno - za sostanovalca v stanovanje, kjer živi še max. 1 oseba."

Ajde, dobri ljudje, zdaj pa, lepo prosim, vsi pomislite, če veste za kakšne prazne prostorčke. Nataša in njen cimer bosta vesela vsake ponudbe ali namiga. Zdi se mi pa tudi, da bo morebitni nov sostanovalec lahko vesel Nataše. Pomislite, trenutni cimer bi jo najraje zadržal, ona pa njega, ker sta en z drugim tako zadovoljna.

Če dobite kak preblisk, pišite Nataši na naslov: matanasa@gmail.com. Hvaležna vam bo. Pa še to. Oba nesrečnika sta pripravljena na odstopanja - tudi v ceni. Pač sorazmerno s privlačnostjo ponudbe. Fer.

Prijazni SPAM-erji

Od časa do časa pogledam med Vsiljeno pošto, če je tja odletel kak pomemben mail. Preletim pošiljatelje, včasih pa me razveseli tudi kakšen naslov.

O teh SPAM razvedrilih sem že pisala. Takrat me je najbolj navdušil mail z naslovom: "Get rid of SPAM!" Seveda je šlo za SPAM.

Danes me je presenetil in navdušil: "I got you naked centrifuzija". Všeč mi je, da me obveščajo o takih rečeh.

Napad dela in množice prijetnih zvokov

Zaradi že pojasnjenih razlogov sem se zagnala v delo. Sprejela sem vse ponujeno, si naredila terminski plan in odpovedala EXIT. Družabna skoraj nisem, parčkasta pa tudi ne morem biti več kot dva dni skupaj, tako da imam lahko mir in koncentracijo. Za tolažbo in motivacijo sem želela le na koncert Massive Attack.

Trip hop je edina od malce bolj otožnih muzik, ki sem jo intenzivno poslušala. Pri čemer velja omeniti, da meni sploh ni otožna ali zamorjena. Vsaj tri komade Massive Attack imam vedno nekje v bližini. Heat Miser v slušalkah uporabljam za uspavanje, Karmakoma ima pač jamaica' aroma, celoten album Mezzanine pa sodi med najbolj priljubljene erotične igračke za uporabo v dvoje. Koncert je bil zame zatorej obvezen.

Do zadnjega trenutka sem šarila po spletu in gradila lokalni sajt s politično vsebino. Kot že tolikokrat sem spet brala in pisala besede kot so: svobodomiselnost, ustavarjalnost, pravna država, - in jasno - ljudje, demokracija in svoboda.

Pred koncertom sem bila še vedno na delovnem adrenalinu in poleg tega sem po dolgem času srečela ljudi iz marketinga in radia. Živjo! Kje si pa ti zdaj? Kaj pa delaš? Hja, razno. Ža na samem začetku sem se odcepila od svoje visokorasle družbice in si našla dobro pozicijo. Po prvih štirih komadih sem bila malce razočarana in že sem se ustrašila, da bo cel koncert tak. Vse skupaj je bilo prepotiho.

Nato preobrat! Z vsakim naslednjim komadom je bilo bolje. Radikalno bolje. Uganka od svetlobne scenografije je podivjala, glasnost se je ojačala, ritem pospešil, telo pa je sledilo basom. Kljub temu, da sem plesala, kar običajno počnem z zaprtimi očmi, sem tukaj gledala. Ker sicer bi zamudila fascinantne svetlobne učinke in vedno več izpisanih besed, misli, političnih parol ... Absolutno zmago pa so dosegli, ko so besedila s scenografije za dva komada prevedli v slovenski jezik. Le kakšna slovnična jim je ušla (npr. "z čimer"), ampak tega itak nihče ne opazi. Na smeh mi je šlo, ko sem ugotovila, da se hkrati zabavam in delam. Ne glede na to, ali sem na koncertu, ali pred računalnikom, gledam isto! Human rights, revolution, people, democracy, freedom ...


Kot nas je v prvem letniku na vajah politologije učil Tonči Kuzmanić: Vse je politično!

A ni bilo še konec. Po vseh hitih, dveh bisih, poloskanju in vpitju, sem na izhodu srečala še Katarino Kresal in Stojana. Prav tako navdušena. Ko sem v svoji zmešani evforiji bogve kaj govorila, me je pa vmes ustavila še Maša, zanimiva, topla in najbolj pisana oseba, kar jih poznam. Izgubila je mojo telefonsko in me ni mogla poklicati, da se zahvali za člančič o tatujih. Tudi navdušena.

Ko sem prišla domov, sem motivirana in inspirirana nadaljevala z delom.

Čim dlje od slabih plačnikov in neplačnikov!

ali Modre misli 16 - True Blue No. 16

"You know that we are living in a material world ..."
je že pred leti pela Vodnica in se odločila zbirati denar.

Vse lepo in prav, če pri tem ne zajebeš ostalih ljudi, ki ti pomagajo nabirati denar.

Tudi jaz se vedno bolj zavedam, v kakšnem svetu živimo.
Še posebej težko pa je, če v svetu materialnih dobrin in denarja pošteno delaš in ti naročniki - ki jih imaš v telefonskem imeniku zadnji mesec shranjene pod Pizde (kot karakterna lastnost) - ne plačajo opravljenega dela.

Ne, ni lepo, če te nategujejo in pri tem niti ne uživaš.