12. oktober 2012

Fotodanz ali Ko Centri dobi igračko ...

Ni kalorifer, ni fen in ni vibrator, ampak ena navadna telefonska aplikacija, ki dela .gif-e. Ne bi verjela, da me bo tako prevzela, ampak nekaj silno zanimivega je na njej. Manipuliraš z gibanjem in posledično z realnostjo. Zlomiš ju in novi prizori so lahko prav hipnotični. Čarobni celo.

Tole je bil začetni poskus.


Še zdaj ne vem, kaj sem naredila, da so se vmesne sličice izbrisale in da je enakomerno gibanje mimoidočih prekinjeno.

Vse slike so narejene s starim Samsungovim telefonom Galaxy S, zadeva pa je v bistvu preprosta. Z aplikacijo Fotodanz posnamem kratek video, ki ga aplikacija zloži v sličice. Na prvi sličici označim, kateri del želim, da se premika. Ta del se bo premikal, ostali pa bodo ostali zamrznjeni. Na koncu lahko izbiram med nekaj filtri in končni izdelek v .gif obliki shranim.

To so cinemagrafi.

Pri svečkah je težava s svetlobo in bleščanjem, sicer so pa kar hvaležen motiv.



Najljubši cinemagraf, je bilo pa nekaj težav z rošenjem objektiva.



Kuhinja je kar inspirativna, ja. Žal pa mi telefon prepogosto poklekne, ko želim vklopiti učinek "yo-yo looping".



Ne vem, kako ljudje tako pogosto in zlahka v svoje posnetke ujamejo mačke in pri tem mački delujejo celo prijazni in srčkani. Dva dni sem rabila, da je Salvador Escobar Trocki celo nekaj počel in ne le spal ali nezainteresirano odhajal iz kadra.





Poleg osnovne manipulacije z gibanjem je tu dodan še filter "sepia" in "yo-yo looping".


Če vas zanima še kaj več, je na strani Radia Študent posnetek oddaje Ajgugl, s katero me je Anže navdušil za vse skupaj. Tudi sicer se po arhivu oddaj skrivajo zanimive reči. No, na dotični strani pa imate povezave do aplikacij (tudi za iPhone) in do krasnih cinemagrafov, ki jih s svojimi telefoni nikoli ne boste mogli pričarati.

Se pa lahko trudite, tako kot se jaz.

Ja, rabim lajf. :)

7. oktober 2012

30 let (ali Modre misli 21 - True Blue No. 21)

Na današnji dan pred 30 leti je Vodnica izdala prvi singel in s tem začela svojo glasbeno kariero. (Filmske raje ne bomo omenjali, kenede?) In ker smo na tem mestu tolikokrat obdelovali lekcije Vodnice, je prav, da obeležimo tudi današnji praznik.

Prvi singel, ki je izšel 6. oktobra 1983, je bil "Everybody". Z njim je Vodnica nagovorila VSE in nakazala smer. In kaj nam je svetovala?

"Come on, take a chance
Get up and start the dance
Let the D.J. shake you
Let the music take you"

 
Zanimivo je, da Vodnica ponavlja lekcije na iste teme skozi vseh 30 let in skozi vseh 12 albumov (štejem le studijske albume, ker je kompilalicij, živih verzij in soundtrackov še malo morje). S tem pa nočem reči, da je karkoli narobe, če poslušamo pridige o tem, da se je fino sproščati s plesom in z muziko. Nasprotno. Očitno še nismo osvojili te lekcije, zato jo Vodnica ponavlja. Poslušajmo in upoštevajmo! Vsi.

"Let your body take a ride
Feel the beat and step inside
Music makes the world go 'round
You can turn your troubles upside down"


  

20. julij 2012

Ryan Gosling

Sem malce obsedena oboževalka Ryana Goslinga, priznam. Gre za povsem neškodljivo zadevo, ki pomeni sistematično gledanje njegovih filmov, občasno naslajanje in veliko zajebancije. Na srečo mi splet omogoča vse našteto, zato imam že pravo malo zbirko priljubljenih spletnih mest in videov. A to so že klasične reči, kot na primer Fuck Yeah! Ryan Gosling, No one goes to the airport like Ryan Gosling goes to the airport. NO ONE, Is Ryan Gosling Cuter Than A Puppy? in tako naprej.

Vendar pa Ryan Gosling ni samo najbolj seksi igralec in najbolj vroča roba Hollywooda, ampak ima za sabo nekaj malce spregledanih filmov. In v njih blesti! Če ste gledali The Notebook, Drive in The Ides of March, ste seveda videli najbolj znane, a predlagam vam njegove ta čudne vloge:
  • The Believer (2001) je provokativna drama o sovraštvu, veri in antisemitizmu. Daniel je odličen retorik, neonacist in Jud. Vse to hkrati, ja. Kar več kot zadostuje za zaplet in notranje boje, ki jih preživlja ta osrednji lik. Ostali liki niso niti približno tako dobro zgrajeni kot Danijel, a po drugi strani za štorijo to tudi ni potrebno.
  • The United States of Leland (2003) je zgodba o čudaškem otroku in umoru. Čudaški otroci so zanimivi in Leland vsekakor je zanimiv - tak, kot ga še nismo videli. Zanimivo je nasprotje, ki ga spremljamo skozi celoten film; kljub temu, da je tema težka, drama velika, je film prav zaradi osrednjega lika povsem miren in nežen. Več raje ne povem, sem pa pri tem filmu puščala skoraj tako kot pri The Notebook. V stranski vlogi blesti Kevin Spacey.
  • Lars and the Real Girl (2007) je zabavna in ljubka dramica. Ryan Gosling v njej ni privlačen žrebec, ampak intovertiran čudak, ki s svojo čudaškostjo vpliva na celo mestece, v katerem živi. Drugačnost imamo radi, Lars pa ima rad svojo plastično bejbo.
  • All Good Things (2010) daje na začetku vtis, da gre za ljubezensko zgodbo, a je v resnici zgodba o skrivnostih, lažeh in zločinu. Tako kot je nepredvidljiva zgodba, je nepredvidljiv tudi osrednji lik. Njegova probrazba, ki jo spremljamo skozi leta, je fascinantna in kaže silen spekter vlog, ki jih lahko Ryan Gosling povsem prepričljivo odigra. 
Predfilmov vam raje nisem namenila, da ne uničim kakšnih kakovostnih preobratov. Je pa tole zbirka prizorov, ki so edini vredni ogleda v čisto klišejski romantični komediji Crazy Stupid Love.