Velikonočna pravljica

"Pirhi"

Bližal se je čas baravanja jajc. Medo se je vsako leto lotil barvanja, trudil se je, da bila jajca lepa, vendar je bil na koncu vedno pošteno sit jajc in jih niti jesti ni več mogel. Poleg tega pa je bil njegov kožušček prav tako pisan kot vsi pirhi.

Letos se je želel resno pripraviti in najti najboljšo rešitev, da bo prijateljem razdelil svoje pisane pirhe.
"Hm, kje naj dobim jajca?", se je spraševal.
"Rad bi imel že kar pobarvana, brez zamudne packarije. In ne le trdo kuhana. Rad bi imel tudi mehko kuhane in surove pirhe. Tako bi lahko tudi pecivo pekli iz pirhov! Jaaaa! Jedilnik bi se za veliko noč prav prijetno popestril", je vse bolj navdušeno razmišljal naš Medo.

"Že vem!", je naenkrat vzklinil, čeprav je bil sam v svoji hiški.
"Kupil bom petelina in kokoši, ki mi bodo nosile pirhe namesto jajc", je sklenil domiselni medvedek.
"Jedle bodo zeleno solato in grah, da bodo nosila zelena jajca. Ko bom želel oranžne, jih bom hranil s pomarančami in korenjem. Za modre pirhe, jim bom postregel slive in malancane, za rumena jajca pa jim bom pripravil polento in sir." Kar se Medo odloči, to stori.

Naš medvedek je zares kupil tri kokoši in jih s pričakovanjem hranil s svojimi posebnimi barvnimi jedilniki. Kokoši so bile vsak dan presenečene, vendar so brez ugovorov pojedle raznovrstno prehrano.

Nekaj dni kasneje je Medo malce razočarano ugotovil: "Hm, vsi izleženi pirhi so le bele barve."
"Morda moram še malo počakati, da se jajca sama pobarvajo", je sklepal in pustil jajca v gnezdu.

Čakal je in nekega jutra so iz jajc izlegla drobna piščeta.

Za velikonočne praznike je imel Medo prvič namesto pirhov deset drobnih rumenih piščet, ki so njemu in njegovim prijateljem prinesla obilo zadovoljstva. Iz ostalih jajc pa je napekel okusne piškote in pecivo. Kokoši so bele pirhe nosile še celo leto.