(Upam, da me na stara leta ne bo zgrabila kakšna silna zbirateljska mrzlica in pretirana navezanost na šaro, ker to otrokom dela samo probleme in delo.)
Post sctiptum:
Čeprav tako šaro je res škoda zavreči.

Redek primerek elektrificiranega kiča je do nadaljnega razstavljen v naši kuhinji.

7 komentarjev:
Vaš blog je boring. Very.
Predvsem je napisan tako, da zatre vsak nasmeh. Poskusite se sprostiti pred pisanjem.
Jebiga, Pero. Sanja svinja kukuruz.
(povedano zelo sproščeno)
zadeva na sliki actually sveti al cvili al kaj dela?
Slika sveti!!!
Lučko ima zadaj. Sicer se že malo žge iverka, ki od zadaj ščiti žarnico, ampak slika še vedno dela. Problem je le, da ne more biti permanentno prižgana, ker bi po nesreči lahko zažgali kuhinjo. Tega pa nočemo, kenede.
to je odvisno kako staro-šarasta je kuhinja... kakšen požarček na dan odžene vse nepotrebno nakopičene praholovilce stran...
kaj pa, če bi iverko zamenjali s čim drugim... to bi bil verjetno prevelik poseg v izvornost kičaste svet(l)osti, ali pač?
Kuhinja je prijetno pisana, kičasta in dekliška. Prvo in zadnje je odraz obeh stanovalk, drugo pa je očitno moj vpliv, ki Maruši za zdaj še ni dopizdil. Vse praholovilce bom gladko pometala, ko me bo prijelo, da so površine boljše, ko so čiste in prazne. Pride tudi to obdobje.
S čim drugim ... In to naj bi bilo kaj??? In sliko naj potem sestavimo? Tako da bo delala? In lepo pritrdimo vse? In da bo hkrati še vedno (na svojevrsten način) estetska?
No, uporaba prve osebe je v tem primeru nepotrebna. Menjava iverke se bo postavila v vrsto in počakala na ljudi, ki jim je tako početje v veselje. Pred njo je že kar nekaj drugih aparatov in ena kljuka, ki ji je baje "šla vzmet". Prostovoljci vabljeni na obisk!
Včeraj je moji (sicer zelo strpni) cimri moja svet(l)a podobica dopizdila. Predvsem jo moti, da je zakrit koledar z mamljivimi slikami Grčije.
Hm. Jaz sem izgleda bolj blizu devici Mariji kot pa k Grčiji, ki mi je v tem trenutku predaleč. Na veliko žalost! Tako obdobje pač. jebiga.
Objavite komentar