Najboljši sosed

Nekateri ne marajo najboljšega soseda, ampak jaz pa ga rada obiščem. Včasih zato, ker je blizu, včasih, ker ni gneče in včasih, ker je vse na enem mestu. Tam se res lahko zgodi, da se pojaviš pri blagajni s fino naloženim vozičkom, kljub temu da je na listku napisanih 7 izdelkov. Uuuuu suho sadje, ki ga ima Ana tako rada, kitajske gobe, sveži kalčki, tatarski biftek, buteljke polsuhega rumenega muškata v akciji, dišeč kruh, brazilski in indijski oreški, barva za lase, razni špohtelčki za sladice, pa pražene alge za moje tajske šušije, potem je še kup reči, ki vedno prav pridejo ... in na koncu je voziček spodobno napolnjen, ker se niti nočeš zadrževati. To se je pogosto dogajalo tudi moji materi, tako da sumim, da mi je bil privzgojen en tak vedenjski vzorec.
Ampak sploh nisem imela namena pisati o tem.

Trgovinske / trgovske znamke
(uporabljajta se oba naziva - prvi je iz faksa, drugi od soseda ... zakaj slovenisti še niso rekli zadnje besede?)

Rada kupujem izdelke trgovinske znamke. Predvsem zato, ker sem Gorenjka in se mi zdi škoda plačati 30% več za izdelek, ker je v drugi embalaži. Nekateri verjamejo, da so izdelki trgovinske znamke slabši, manj kvalitetni in drugačni od izdelka, ki stoji poleg njega in je bil izdelan pri istem proizvajalcu. Jaz tega ne verjamem. Dvomim, da imajo dve proizvodnji in dodatno delo zaradi enakega izdelka. V tem primeru bi bili stroški večji. Tako pa so trgovinski izdelki le cenejši, ker gre za vnaprej zagotovljeno prodajo. Proizvajalec nima nikakršnih stroškov za trženje in logistiko. Jaz pa plačam manj kot za blagovno znamko.


Pri najboljšem sosedu sem včeraj našla svojo jagodno strast. V sosedski embalaži. Po 1 liter. Za nižjo ceno. In tudi breskov sokec imajo, ki je še cenejši.
Strastno, sladko in dostopno! V velikih količinah. Težko se zadržim pri takih rečeh. Rada pretiravam. Rada uživam.
In zdaj se nacejam s priljubljenim jagodnim sokcem.
Kaj bo potem ne razmišljam. Tipično.