9. maj 2005

Moj fetiš za 14 ljudi

Takole izgleda, ko prevzamem vlogo kuharice. To mi je res v veselje, čeprav se vedno (ampak res vedno) najde pametjakovič, ki me poskuša naučiti, kako naj z omejenimi surovinami in orodjem skuham karkoli že pač kuham. Vseeno mi užitka ob gledanju, kuhanju in mešanju cmokajočih makaronov noben ne more uničiti. Sploh pa me veseli pogled na ljudi, ki se bašejo z mojo hrano.
Tole je v Trenti jedlo 14 ljudi, pa še za zajtrk je ostalo.



Še en bližnji posnetek ...



Vse je še lepše, ko pridem na svoj račun in imam pričakovano vlogo težakinje, ki ukazuje drugim. In noben ne more zameriti, ker je to tudi moja vloga. Seveda sem si dala duška, dokler ni bilo vse popucano. Na koncu me je "moj šef" Zdravko Duša proglasil za higiensko fašistko. Ko je večina odšla, sem si posesala še avto, ker je bil močan sesalec z dolgim kablom.
Koordinatorka, organizatorka, kuharica, diktatorka, čistilka, vzgojiteljica in navdušena igralka kalča.

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Ostalo za zajtrk? Si imela spet take, ki pretirano "pazijo na linijo"? Takele makarone se je, dokler ti skoz ušesa ne pogledajo. ;)

Centrifuzija pravi ...

Saj veš, da pazim, da hrane ne zmanjka. In tudi večerje je bilo veliko. Največja žderca sta si 3x ali celo 4x naložila - veselje moje. Zato pa je padel še zajtrk za par navdušencev.

Mare pravi ...

Tamara...kuko se slis k mesas makarone?

Centrifuzija pravi ...

Mamljivo! :)