Socialni kapitalizem

Z mlado pravnico in fajn frendico Romano (ki si je sama kriva, da jo omenjam prvič - kaj pa se več ne druži z mano) sva imeli med službenim časom navdihujoč telefonski klepetek.
Zaradi neke druge samoironije sem ji omenila prostovoljna dela, s katerimi nič ne zaslužim in so očitno le vračanje dolga družbi za tisto, kar naredim v oglaševanju. Takoj je zagrabila in se lotila hitre in površne kritike celotnega oglaševalskega biznisa in njegove škodljivosti za družbo. In to reče pravnica, lepo prosim, pravnica, ki dela v odvetniški pisarni! Mislim, da jo najbolj zanima kazensko pravo. Takoj me je zatrla nazaj, da ona pravzaprav pomaga ljudem ... tistim, ki plačajo, kakopak. Hm, pa saj jaz tudi pomagam naročnikom. Točno to delamo.

Končni sklep pogovora, ki sva ga sposobni zelo dobro in goreče zagovarjati:
Obe delava v panogah, kjer je osrednja dejavnost pomoč drugim. To je naša osnovna ideja, konstantna želja in za to gre ves trud! Kapitalizem je prav zaradi oglaševalcev in odvetnikov tako zelo socialno naravnan. Celo bolj kot katerakoli druga ureditev.
Iz ene samoironije v drugo. :)

Če se vam ne zdi prav, da bom zaradi PR-ja pobrisala vaše negativne nestrinjajoče komentarje, me lahko tudi tožite.