Nekoč je živel majhen črn štumfek. Z leti je postal velik. Malo je tudi posivel. Po naključju je uvidel, da je njegovo življenje skrajno bedno. Ves čas ždi v omari, se tlači po raznih supergah, zaudarja in včasih se zavrti v pralnem stroju. Res bedno.
"Dost mam tega", si je rekel štumf.
Izkoristil je nepazljivost lastnika in se mu spretno izmuznil. Samozavestno se je podal na pot.
Nazadnje so ga videli v zanikrnem prostoru z veliko vlage. Nihče ga ni oviral ali lovil, saj tuji štumfi, ki se valjajo po tleh, ljudi načeloma niti ne zanimajo.
Srečno pot štumfi!
O meni
- Centrifuzija
- Tamara Langus, komunikologinja, tekstopiska, samostojna podjetnica, občasno novinarka, maserka, ljubiteljska kuharica, očitna hči svojega fotra (na žalost matere), holistična raziskovalka in svetovalka. Tukaj neposlovno. Za resne reči pa vabljeni na https://www.tamaralangus.com/
Naročite centrifugiranje
Objave
Komentarji
2 komentarja:
kaj je hotel umetnik s tem povedati?
Točno to, kar je - zgodbico o štumfku. :)
Pa ne vem kter umetnik, ker v tej zgodbici ni nobenih umetnikov. Samo en štumf je ležal na tleh.
Lahk se pa poglobiš in nardiš obsežno analizo uporabljenih metaforičnih sredstev ali pa primerjaš različne plasti razumevanja te večdimenzionalne zgodbe. Če ti literarna komparativistika ne leži, lahko vedno zanaliziraš avtoričino mentalno stanje.
Objavite komentar