Diskriminacija samskih

Ne bi verjela, če je ne bi doživela.

Dejstvo je, da te marsikdo malo čudno gleda, če greš sam v kino. Teater še gre, ali pa sem se jaz navadila, ker itak tam srečam folk. Povsem grozno je, če greš sam v lokal in tam sediš kot ta zadnji lolek, ampak ajde ... lahko se delaš, da koga čakaš. Morda je to samo moj problem, ampak tudi v vsebino knjige ne morem pasti, če slučajno sama sedim v kafiču. Ma, raje sem na klopici ali na avtobusu. Še sreča, da gre človek lahko sam na potovanje. Ups, kaj res?

Našla sem zelo ugodno ponudbo v zadnjem hipu, kjer sta prenočišče in transport zrihtana - tokrat se mi res ne da še tega pedenat. Šla bom na morje in na toplo sonce, ker sicer mi bo do naslednjega poletja žal, da nisem šla. Kličem. Gospa je prijazna in mi lepo pojasni nejasnost z neobstoječo ponudbo iz kataloga in malenkostno tiskarsko napako, ki je metre pretvorila v kilometre.
Odlično, zdaj mi je vse jasno. Jaz bi kar naredila eno rezervacijo, prosim.
"Eno? Dobro, koliko vas pa je?"
Zame, ena rezervacija.
"Oh, to pa ni mogoče. Morata biti vsaj dva."
No, tega pa niste napisali v ponudbo. Kakšna je pa verjetnost, da grem vseeno sama?
"To je pa za doplačati, če želite iti sami."
Koliko pa?
"Tega vam pa ne more povedati, ker ni predvideno tukaj v računalniku in bi se morala posvetovati s komercialistko, ki je pa trenutno na bolniški. A lahko pokličete čez nekaj dni?"
Ampak jaz bi šla že to nedeljo!?
"Aha, ja, poskusite čez dva dni."
Pozor: Govorili sva o mojem prvem dopustu, o mojem poletju, o mojih zasluženih počitnicah ... in jaz naj poskusim!!! Vseeno sem poskusila še enkrat in to kar takoj.
A bi lahko meni vseeno kaj rezervirali že sedaj?
"Za dve osebi?"
Ne, za eno. Morda ročno, na kak list ...
"Ne, v računalniku ni predvideno ..."
OK, kakorkoli! Bom poskusila, kaj pa naj.