Ena Mica maca mala taca, ki joka k' raca,
sreča peska, ki rad je meska.
Lumpa kot sta gresta na izlet.
V Krško po nuklearne piščanče brez gripe,
da bi imela za kosilček.
Vmes se zadaneta in zato zgrešita pot.
Kaki drekec pekec!
Sama. Lačna. Tema. Drakula. Nič piščancev.
To je začetek spektakularne pravljice za lahko noč, ki mi ga je poslala moja "ko satan" fajn sodelavka. Komaj čakam nadaljevanje. (Ne se sekirat, če vam ni nič jasno.)
Noro pa je, da čaka še toliko dela, po glavi pa (obema) hodijo same neumnosti.
15. november 2005
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
1 komentar:
Sedaj sem pomirjen, sem mislil, da se je ob prevelikih preobremenitvah v službi samo meni zmešalo. Torej nas je več. (Dežela živih zmešancev.)
Objavite komentar