O plaščarjih (strok.)

Prejšnji semester smo obravnavali zelo pomembno podvrsto homo sapiensa, ki jo imenujemo ŠKODLJIVCI. Izraz se je očitno dobro prijel - tako v moški kot tudi v ženski populaciji. Čas je, da se posvetimo drugi podvrsti, ki ima prav tako svoje značilne pojavne oblike, prepoznavne v vsakdanjem življenju. Imenujemo jo PLAŠČARJI.

Definicija je povsem preprosta in lahko zapomnljiva.

"Plaščarji so." To je edino in vse.

Ime izhaja iz biološkega sveta. Če si podrobneje pogledamo njihove živalske primerke, ki so prvotni nosilci naziva, bodo hitro jasne tudi človeške karakteristike plaščarjev.

Plaščarji čepijo nekje na morskem dnu ali pa jih morski tok prosto prenaša sem in tja. So dokaj nerazvite živali, ki ne počnejo kaj dosti. Hrano jim prinese vodni tok, razmnožujejo pa se prav tako s pomočjo vodnega toka. Najnujnejše za preživetje pride do njih, sami pa se ne borijo niti za preživetje, še manj pa izboljšanje stanja.

Plaščarji so tako preprosti, nerazviti, dolgočasni, pasivni in brezzvezni, da ne premorejo zapletene klasifikacije, ampak se delijo le glede na način življenja:
A. plaščarji, ki so konstantno prilepljeni na dno
B. plaščarji, ki potujejo s tokovi.

Želja in ambicij nimajo ali pa jih ne znajo izraziti. Ker je za okolico rezultat v obeh primerih enak, jih niti ne moremo klasificirati glede na obstoj želja oz. ambicij.

V kratkem prispevku smo predstavili pojav plaščarjev. Vsakršno preveliko ukvarjanje z njimi praviloma nima smisla, zato na tem mestu ne bomo obravnavali nobenih komunikacijskih tehnik, saj se niso izkazale kot dovolj uspešne.