Težko se privajam. Bolj kot psihično me je zjebalo fizično. Mraz je. Kiham. Iz sobnih 23 stopinj skozi vrata na -6. To sfuka človeka! In spet čevlji, ojoj. Veliki, težki, utesnjujoči škornji. Navajena sem klima naprav in ventilatorjev, ki pihajo direkt v glavo, ampak ne prenašam pa centralnega gretja. Vsako jutro me peče grlo. Grozno je!
Briga me, če imam v sobi eksplozijo cunj in suvenirjev. Zakaj bi zlagala stvari v omare, če se lahko razstavljene po vsej sobi. En mesec ni bilo nobenih omar in tudi tukaj jih ne potrebujem.
Današnji megleni dan bom posvetila toplim fotkam.
Objave
8 komentarjev:
Welcome back.
no, če so že jakati udarili s komentarji, naj bo še eden od jaKata:
dobrodošla nazaj, v mraz, sneg in meglo - naj ti tekne in naj abstinenčna kriza ne bo prehuda!
Tut tezki cevlji so vcasih super..
Npr. gres na krvavc, si obujes bootse, zapnes dilco na noge in ga nad vso to lublansko meglo sibas po strmini 800na uro na soncku ;)..
Jaka in jaKa:
Hvala za želje in podporo.
Khons: Sploh te ne razumem.
dodaš še kitaro + Mundharmoniko in maš pravi blues.
Nisem omenila, da imam zabasan nos. In da hodim po stanovanju z ogromnim robcem.
(Ja, žalostna trobenta je obvezna v tem bluesu)
Heeeej. Lepo, da si nazaj. Jest mam še vedno uno posodo :) Se kaj vidva, a.
Matej, jaz imam tvoj DVD. Ja, moje posode so raztreščene že po vsej Ljubljani. Zdaj se šlepam le s tistimi, v katerih Halo Kitajc dostavi riž ali pa kalčke.
Ja, dobit.
In vsem, ki imate moje posode: HOČEM TAPERVERE NAZAJ!
Objavite komentar