23. februar 2006

Avtopilot

Ko je cel dan nekam čuden, medel in se ti zdi, da si na isti valovni dolžini kot GP ribici (ja, še vedno sta živi in bluzita po tisti skledi - ponavadi v krogih), povabiš alternativno babjo družbo ... no, in tegobnega mesečka ter odfrčiš peči braunije.



Potem se vključi avtopilot. V takih situacijah pride zelo prav.

Nadaljuješ in skoraj do konca narediš rižoto za v službo naslednji dan.

9 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Ideal
;)

sv3der pravi ...

mljask

Black Betty pravi ...

Draga centrifuga.. če to ni kak sto let star družinski recept in potemtakem top sikret.. pol je skrajni čas, da začneš objavljati recepte za svoje dobrote. Mislm.. če na sliki tko dobr zgleda, kakšn more bit šele okus.

Jest bi se tud kdaj navabla na tele braunije... ;))

Gregor pravi ...

Js tut, js tut :)))

Centrifuzija pravi ...

Hehe, kakšne smajlije bi imeli šele potem. :)

Verjemite mi, da se o teh braunijih lahko govori kvečjemu v ednini. Poleg izgleda in okusa se odlikujejo tudi z drugimi kakovostmi. Pa narejeni so z ljubeznijo.

Anolopka pravi ...

Kok pa tole zdele dobr zgleda... Slina se mi je kar ulila z ust... :)

miss.nymphee pravi ...

mljask mljask mljask mljask...smile...:)

Anonimni pravi ...

mljask mljask

LONELY RIDERka pravi ...

they look delicious! ampak bi jih mogla probat, ves, moja prijateljica Lucie je v Nemciji delala braunije, ki so bili bozanski...I challenge you therefore, da mi tvoje ponudis v degustacijo in da ti potem povem, ali se o njih res lahko govori v ednini, torej ali prekasajo tiste made by Lucie...;)