Blogerska scena

Nymphee smo si kar z veseljem polinkali. Anolopko - največjo Pearl Jam fanico med blogerji - in njeno vzvratno ogledalo redno preverjam. Pogosto se sprehajam tudi po Ulici na Blog 3, kjer občasno prebiva fantomski übermensch, ki je še vedno edini resni kandidat, da postane Centrifugin administrator, če bi bilo to slučajno potrebno. Vsi so jako zanimivi osebki in prav čudi me, da se še nikoli nismo srečali.

Grega je že pred časom v Blogoramo povabil gostujoče blogerje; Ozrena, Jureta in mene kot edino (in zato totalno ponosno) predstavnico ženskega spola. Občasno še tam malo bluzim, saj kaj resnega tako ni od mene. Če bi se nam uspelo še kdaj dobiti v resničnosti, bi bila še bolj navdušena. Aja, in če bi se komentarji kljub vsemu nekako prikazali. In če bi se lahko linkalo posamezne prispevke. No, žal moram biti skromna, ker gre za Gregorjevo rukodjelo in svojevrsten sociološko-filozofsko-umetniški projekt.

Poleg že naštetih umetnikov zasledujem še plesalce, ki jim nikakor ne uspe osvojiti virtualnega prostora. Kljub trudu spletne dramaturginje Anje, Galerija mrtvih žensk deluje veliko bolje na plesnem podu. Postajam pa iskrena fanica Mistra Kanistra, ki ne obvladuje le plemen, fizičnega dela in konstruktivnega razbijanja, ampak deli tudi Napotke za uporabo sveta. Ko bi jih le pisal bolj pogosto ...