Fun Lovin' Legends

Eksplozijo zabave sem zamudila, ampak legend pa res nisem smela. Pa še domačinka! S slavnim Kranjsterdamčanom sem se odpeljala v Kranjsko Goro na koncerte, ki so sledili poslovilni tekmi rojaka Jureta Koširja. Ker sva se tu pa tam ustavila, sva prišla malce kasneje.

Najprej:
Vsa čast HIT-u, ki prepoznava potencial v dolga leta zamrli Kranjski Gori. Dogodek odličen. Jure legenda, itak! Še posebej mi je všeč ideja o zastonjskih koncertih. Prav tovarstna zabava lahko najbolje pritegne mularijo iz vseh koncev Slovenije.

Kocko sem zamudila, Siddharto tudi, o ganljivih trenutkih s Klemnom in smučarskimi legendami lahko danes samo berem ... sem pa dobesedno priletela na Fun Lovin' Criminals, ki so bili moj včerajšnji največji cilj. Naravnost v VIP prostorček, od koder sem fino videla oder in imela prostor za neartikulirano premikanje v plaščku. Glasbeniki so se malce poredili, a so še vedno nagajivo prikupni.* Sledil je nenavadno dolg podaljšek. Izgledalo je, kot da občinstvo ni pustilo glasbenikov iz odra, kriminalci, ki ljubijo zabavo, pa tudi niso želeli oditi. Izkušeni režiser je moral uničiti moje navdušenje in mi povedal, da je to "vse zrežirano". Po koncertu so začeli spuščati fajn muziko in začelo se je poplesavanje.

all I ever wanted

all I ever needed

is here, in my arms

Včeraj je bila Kranjska mlada, sveža, vesela in trume ljudi so preplavile uličice, lokale, restavracije in smučišče. Nimam pripomb. Oder, zvok, parter, ljudje, varnost ... za vse je bilo odlično poskrbljeno. Novice poročajo o okoli 10.000 obiskovalcih, vendar je to gotovo zelo okvirna ocena, saj so ljudje tudi po tekmi drli v Kranjsko goro na koncerte. Eni ven, drugi not ... gneča povsod. Prizorišči sta bili dve, zato smo se nekateri uspešno (pora)zgubili in na koncu ostali brez prevoza.

Kljub odličnemu poznavanju podnebnih trikov Gorenjske, sem bila rahlo naivna, saj me je v pumicah, brez šala in rokavic krepko zeblo. Vseeno me je zabavala večina negorenjcev, ki se je malce zmotila, ko je pričakovala pomlad. Ja, pri nas je še ni. V Eks sem se zatekla na borovničke in čaj, kar je povzročilo izdatno teženje treh starejših lokalcev, ki so veliko govorili o moji kombinaciji pijač, alkoholizmu, blontnosti, mojih potrebah in MOJI (ne)vljudnosti, ker se nisem najbolje odzivala. Dva mlajša lokalca iz Jesenic sem prosila za prevoz do Mojstrane, ju čakala eno uro in po strahvzbujajočih pretepaškonavdahnjenih izpadih končno prispela v mrzlo bajto.

Konstruktivno reševanje problema:
Centralno gretje do daske, luči, šporhet, bojler, mlek' v kastrolo gret', TV, vse prižgat ...
... vrže ven elektriko ...
... s telefonom iščem vžigalnik, z vžigalnikom sveče, usposobim elektriko, ugasnem luči, ugasnem šporhet, en pulover, drug pulover, jopica, dvojni štumfi, kovter, dve deki ...
... zavijanje, piškoti in vroč' mlek', japonski film, ponovitev Dnevnika, izvem za neuvidevno krajo ene ure, gretje z avtogenim prepričevanjem, da me ne zebe ...
Jebiga, v tej Mostrani je VEDNO mraz. Ne glede na letni čas. To sploh ni bilo nič presenetljivega.

Nekaj čez 7. uro je razvpiti režiser s telefonskim klicem poskrbel za nov preobrat. On gre zdaj iz Kranjske Gore, ker je konec žura. Lahko me pelje, če hočem. V 10 minutah sem se oblekla (če sem natančna, je bilo več slačenja), pospravim in kreneva proti Ljubljani.

Še vedno nisem šla spat ...
*Fotke so res gnile, ker nisem mogla imeti fotoaparata čisto pri miru.