Od kaosa do DURS-a

Prolog:
Zadnja dva meseca me je skrbelo, da bo nekaj živega skočilo iz mojega zgornjega predala pisalne mize. Raje ga nisem odpirala.

Pred letom dni je bil dotični predal pospravljen, namenjen shranjevanju še neuporabljenega drobnega pisarniškega materiala in dokazil o plačilih ter dohodkih. PVC srajčka, ki je bila ustanovljena za vzorno vlaganje papijev, je že kak mesec kasneje izgubila svoj namen. Problem je nastal, ko je predalu odpadel ročaj za odpiranje. Poskušala sem ga popraviti, a po nekaj neuspelih poskusih ugotovila, da je miza dotrajana in da si bom kupila novo, ko se bom preselila. Zaradi omenjene situacije sem papirje po kupih metala v predal, včasih pa jih kar skozi režo stlačila notri. Situacija v predalu je bila pričakovana.

Do zadnjega hipa sem zbirala pogum in voljo, da se lotim letošnje državljanske dolžnosti. Kot sem se že navadila, se najbolj zmedenih in zavoženih zadev lotim sistematično.
1. faza: po kupčkih sem vse zložila iz predala.
2. faza: seštevanje s srednješolskim kalkulatorjem
3. faza: e-davki, certifikat, logiranje, izpolnjevanje obrazca
4. faza: preverjanje in iskanje morebitnih možnost, da bi uveljavile še kakšno olajšavo in povečala znesek v informativnem izračunu

Epilog:
Predal je pospravljen.
PVC srajčka za 2006 je pripravljena.
Našla sem geotrikotnik, kup sponk in post-it listkov.
Napoved sem uspešno oddala po elektronski poti.
Država mi bo dobrodušno vrnila tretjino lanskega vrnjenega zneska.
No, letos očitno ne bom šla nič v Azijo.