
Dokumentarna tragikomedija je odlična - to sploh ni diskutabilno. Ideja je domiselna, načrt drzen, izvedba pa zanimiva in iznajdljiva. Glede na dobljene filmske nagrade je film navdušujoč. Vsebine ne bom obnavljala, ker je vse že napisano. S čisto vestjo vam naprej oglašujem to mojstrovino, čeprav vem, da bo večina še bolj polna predsodkov, kot jih je imela do sedaj.
Namesto štirih doktorjev, so se Marcelu Štefančiču, jr. pridružili le trije. Dr. Gregor Bulc je na mojo žalost manjkal. Ni bilo nekega sproščenega pogovora in pretiranih humornih domislic, ki bi jih Bulc (predvidevam) lahko proizvedel, ker tak pač je.
Štefančič je rahlo provokativno začel, da film prikazuje največje "britje norcev iz delavskega razreda". S tem je kasneje še poskušal nadaljevati, a to ni ustvarilo kakšne velike debate. Govorilo se je o potrošništvu, ki ni le značilnost množic, temveč takšna ali drugačna lastnost vseh družbenih slojev in je zato vzvišenost nepotrebna. Dr. Metka Kuhar (komunikologinja - tudi nisem vedela) in dr. Jože Vogrinc sta navrgla par mnenj, vendar (zame) nič zanimivega in izstopajočega. Dr. Lev Kreft pa je prispeval nekaj simpatičnih in zanimivih misli, od katerih sem si zapomnila predvsem eno:
"Potrošništvo je družbenokoristno."
Preden me napadete, bom razložila, da je izjava seveda vzeta iz konteksta. Potrošništvo je pač karakteristika sistema, v katerem smo se znašli, in je del kapitalistične družbe. Zatorej je potrošništvo pomembno za obstoj družbe.(Opomba: Nihče od omenjenih intelektualcev nima svoje spletne strani, da bi jih polinkala. Žalostno.)
Vsem se je vtisnila v spomin ena od zabavnih izjav oglaševalca, ki v trenutku manjšega, a meni precej pomembnega spora, naročnikoma/avtorjema zabrusi: "Dokumentaristi morda lažete, mi, oglaševalci pa ne." Resnici na ljubo, sem zaradi svojega ljubim-in-sovražim odnosa upala, da bo pogovor stekel tudi v to smer, vendar ni.
V filmu nihče ne ostane nedolžen in posebno pameten. No, morda filmska ustvarjalca, ki sta a Češkimi sanjami zaslovela kljub medijskim obsodbam in razjarjenemu delu nategnjene množice. Tukaj lahko zaključim s citatom iz Hamleta, s katerim je Cankar uvedel bralce v Hlapce:
Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane,
da naturi tako rekoč ogledalo drži:
kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje,
stoletju in telesu času odtis njega prave podobe.
Pripis: Kljub temu "pametnemu" centrifugiranju z dodatkom sanjskega praška, je film ultrazanimiv, ortosmešen, megadober, občegledljiv in čistosuper. Obljubim, da vam ne bo žal, če ga greste pogledat.

17 komentarjev:
z lahkoto bi se postavil na obe strani izjave o koristnosti potrošništva in hkrati me nobena ne potegne vase. jaz bi prej rekel, da je potrošništvo družbeno dejtvo. morda le v razmislek: kako so pa sprejemali cehe pred stoletji, ali pa tekoči trak in celo osebne računalnike v prejšnjem stoletju? saj vsaka družbena sprememba, četudi vedno bolj intenzivno potrošništvo, povzroči nelagodje zaradi vgrajene inercije. če petdeset let bodo pa generacije za nami ugotavljale, kako je potrošništvo privedlo do novih družbenih redov ...
seveda sem blog na to temo pricakoval (sem si mislu, mogoce zato ni pohengala na pirckih v predverju), a ti to naredis fino med sluzbo...ta-daa
noja, morm pa rect, da sem razocaran nad postom. vogrinc in metka sta bila pomoje zelo nezanimiva, lev pa je povedal par koristnih tudi za oglasevalce in raziskovalce. mogoc je bil res kontekst problem:)
Jah, Jakaa, zelo mi je žal, če koga razočaram, ampak jebiga ...
Sem pohengala na enem vinčku - strateško - pri mizi z vinčki. Spremljevalcu so se zapirale oči in sem ga vljudno pospremila do njegovega vozila.
Kje si bil pa ti?
Glede Vogrinca in Metke se strinjam. Če se spomniš še kakšne koristne od Krefta, lepo prosim, napiši, ker sem jaz pozabila.
Ja, sedela sem med dvema moškima personama. Ta kontekst me vedno zjebe. ;)
(Sicer pa ti šepetaje priznavam, da imaš prav in da je bil draft resnično narejen ponoči.)
...ja ena koristna je, da mu gre ob moraliziranju o potrošništvu na bruhanje ze od 60ih :))) tista o slonih umetnikih, ki sluzijo za kontrakampanijo proti Bushu tut ni bila slaba.
pizda sem lacen. grem dol na avtomat po kumarce.
KUL. 10x.
Sem pa mislila objaviti fotko famoznih kumaric, ampak sem zaradi centrifuge raje dala prašek. Pa še prašek je en tak zajeban simbol v advertajzingu.
Jakaa, a imaš mogoče priimka od tistih dveh tipčkov z raziskavo o najljubših slikah. A sem spet prešpricala kakšno predavanje, da tega ne vem? Jebela, res nisem bla vzorna študentka.
pofilmski pogovor je bil zgrešen - tudi meni je bila všeč le levja prizemljenost -, na bruhanje pa mi je šlo v tistem trenutku, ko se je začelo razpravljat o ontološkem pomenu kumaric. takrat sem se grabil za stol in grizel v jezik, da nisem naglas zavpil: zaboga, v tem filmu, če kjerkoli, je kozarec kumaric res le - kozarec kumaric. ne, kumarice tokrat niso nikakršen simbol, niso nič preoblečenega v kumarice, za kumarico se ne skriva nič: bit kumaric je res le njihova kumaričjost.
No, potem sem pa zelo vesela in ti hvaležna, da nisi bruhal tam.
To pa ni res. Kumarice v kozarcu so najmanj kisle. Torej niso več "naravnega okusa". >:D Njihova "kumaričjost" je že spremenjena. Saj jih celo imenujemo kisle kumarice. ;)
Najnovejša "beseda" po blogger.com: vtlpraxg. Kdo ve kaj pomeni?
le kumarica je Resnica. Hvaljen bodi veliki Hortus.
pa se en predlog za sequel...recimo, kaj so oglasevalci pripravljeni naredit za svoje "kumarce".
Sorry, ampak za to lahko okrivimo napačno oglaševanje:
a. Napačen oglaševalec - nisi jaKa in njegov moški prijatelj
b. Napačen medij - nisi mi dala vabila z obrzaložitvijo, da bo sledila še kakšna debata
c. Napačen prostor in čas - verjetno sem imela v mislih druge plane.
d. Šum v komunikaciji - sploh ne vem, kdaj je to bilo
tisto, da umetnost drži ogledalo naravi v tem kontekstu nisem najbolje razumela. če se je nanašalo na film in "zategnjene" gledalce, vse lepo in prav, če se je pa nanašalo na oglaševalce, naj skromo pridam, da oglaševalci niso toliko umetniki, kot so obrtniki. če pa že razumeš oglaševalce kot umetnike, bi se bolj spodobilo citirati Wilde-a, ki dosti bolj paše v ta kontekst:
"all art is quite useless"
Anonimna (bistveno raje bi ti odgovarjala, če bi se podpisala):
Ni se nanašalo na oglaševalce, še manj na gledalce, ki niso bili zategnjeni. Nanašalo se je na sveža filmska ustvarjalca, ki sta požela številne kritike, in na njun film.
obrt je nekoc ze bila umetnost, al umetnost je ze nekoc bila obrt. hm.
Ma, ja, ampak se ne slepimo z našim delom, kenede.
ok, potem pa vse štima. namen tako ali tako ni bil v kritiziranju objavljenega, prej v želji po debati. Ja, nekaj podobnega kot opažajo citirani in ti, ki jih citiraš, je zapisal Gogolj k drugi izdaji svojega Revizorja:
"Ne toži ogledala, če ti kaže grd obraz." rus.pregovor
p.s. o tem, kaj je umetnost in kaj je obrt, bi se pa dalo razpravljati... vsekakor se zadeve ne da tako posplošiti. mi je pa všeč tamarin zadnji odgovor.
Objavite komentar