29. maj 2006

Eksotično potovanje v Maribor

Opazila sem, da v sedanjosti pogosto omenjam zapise iz preteklosti. Ne morem pomagati, vendar zadeve se zares nadaljujejo.

Lansko leto smo bili v času Magdalene nastanjeni v res izjemnih bivanjskih razmerah. Če berete Centrifugo, veste, da imam rada t.i. "Bizarke" (TM) oz. bizarne situacije. Ker so mi bile lanske razmere pomemben vir veselja in sem imela v telefonu zabeležen celo naslov, sva se letos s sodelavko odločili za identično nastanitev. Le prosili sva za lastno kopalnico. Se bodo potrudili.

OB PRIHODU sem ugotovila sledeče:
- Ogromen, smrdeč in nepremičen novofundlandec, ki je lansko leto ležal na potki pod stopnicami je očitno crknil.
- Po potki se je gor in dol vozil deček s cerebralno paralizo.
- Nastanili so naju v drugem, novejšem poslopju, ki premore celo dve zvezdici.
- Po hodniku se je širil znan vonj, ki pa ga nisem mogla definitati. No, definiral ga je pogled na gajbico več kot petnajstih bananinih olupkov pred enimi od vrat. "Kaj imajo tukaj opice?", je na glas pomislila sodelavka.
- Lastnik, gospod Ernest nama je ob check-in-u zagotovil, da ima pri njih vsaka soba kopalnico. No, ni omenil pridevnika "skupno". Kopalnico sva si delili z gosti iz sosednje sobe.
- Za vsak primer sem preverila situacijo v sanitarijah in ugotovila, da je dobesedno usrana. Pritožba na licu mesta, kakopak.

NASTANITEV
Soba je bila na videz perfektna. Na videz. Sredi sobe: miza in okoli nje štirje stoli. Bova morda koga povabili na večerjo? Podrobnejši pogled je razkril dodatne zanimivosti. Utrujen gost se zlekne v fotelj in zazre se naravnost v stransko steno omare. Krasen razgled! (Slika1)
Soba premore tudi radiotelevizijo. Ne, ne gre za napako, zadeva je poenotena. Približno tako kot DVD in MP3 predvajalnik. Radio in televizija v eni škatli z nenavadno žičnato anteno. Slika, ki jo proizvaja neobičajna naprava je eksotično črno-bela in izredno majhna. (Slika 2) Na tem mestu je nujno omeniti; če bi škatla premogla še gumbek za priklop na internet, bi jo hotela imeti!

Med občudovanjem sobe je v kopalnico že prišel čistilec in navdih za čiščenje očitno iskal v 15-minutnem neprekinjenem pošiljanju bližnjih sorodnikov v razne spolne organe ter grožnjah s spolnim občevanjem z bogom in (zopet) z bližnjimi sorodniki. Ampak kopalnica je bila čista in midve sva šli veseli nad dejstvom, kako sva učinkoviti, na predavanja in razstave.

BIVANJE
Zvečer sva se vrnili, da se urediva za večerno žuriranje, vendar se je nekdo v kopalnici tuširal. Čakava ... čakava ... Dobili sva že silno perverzne asociacije, a dejstvo je bilo, da se je nekdo vsaj 20 minut tuširal in da se nama je mešalo. Ko se je končno skidal ven in sva želeli še midve uporabiti kopalnico, naju je tam pričakala popolnoma namočena in stuširana celotna kopalnica, na tleh pa bazen s 5cm vode. Na tem mestu sva pogruntali, da kopalnica nima nikakršnega odtoka.

Iz spodnjega nadstropja prišel Romun (kasneje se je izkazalo, da je Madžar), ki se je želel urejati v najini kopalnici. Malo sem ga nadrla, šla v sobo, on pa je zmedeno gledal. Ker sva obe, v želji po lulanju in tuširanju, delali strašansko galamo, je priletel še sosed, ki je kazal na uro in predlagal, da se umirimo. "Ja, se bomo umirili, ko se bomo lahko polulali", mu je zabrusila najljubša vodja projektov in kazala na poplavljeno kopalnico.

Prepoznali sva očitno bizarko in zapadli v neustavljive napade smeha. Pojavile so se nove ideje in seveda tudi nove težave.
- Slika 3 prikazuje poseben styling, ki je namenjen odhodu v kopalnico.
- Slika 4 prikazuje način, ki omogoča lulanje v poplavljeni kopalnici. Potrebujemo: dve hotelski brisači, zavihane hlačnice in nekaj baletnih sposobnosti.
- Slika 5 prikazuje, zakaj sva zamudili pol koncerta Dubioza kolektiva. Ja, ključavnica zares dobro zaklene. Nekaj težav je le z odklepanjem.


- Če se vrneš zgodaj zjutraj, ko je zunaj že dan, je potrebno poskrbeti za zastiranje oken ... še posebej, če rolet ni. (Slika 6)
- Drugi dan sva spoznali zastrašujoče dejstvo, da pod nama živi približno 6 do 8 brkatih Madžarov, ki obožujejo banane, grickajo zobotrebce, radi uporabljajo najino kopalnico in bulijo v kikle mimoidočih turističnih gostij.
- Eden od Madžarov je ob najinem nedeljskem izseljevanju ugotovil, da ima nekaj zame. Na stopnicah mi je poskušal prodati set posod. Nisem jih kupila.

10 komentarjev:

Anonimni pravi ...

.....welcome to the twilight zone.....he,he....

TnT pravi ...

ne ne welcome to maribor,kjer ljudje ne komplicirajo..;)

Centrifuzija pravi ...

Nimfi:
No, zdaj bi se že lahko navadila, da je vedno pestro in centrifuzno, če si z mano.

In glede na dejstvo, da imam vikend že splaniran, se ukvarjam z načrtovanjem naslednjega. Mislim, da smo zrele za naslednji simpozij ...

Anonimni pravi ...

Potem se pri Ernestu ni nič spremenilo (razen psa seveda). So pa razni Madžari,Rusi super dobavitelji eksotičnih cigaret in čudnih 80% žganic.

Centrifuzija pravi ...

Nimfi:
To je pa čisto tvoj oseben problem. Jaz mojega lepo ignoriram in en obremenjujem s tem prijateljic in širne blogosfere. In če ti vsa množica bloggerjev ne pomaga, si pač pomagaj sama. Lepo pa prosim, da nam ne najedaš s svojimi trivialnimi minornimi problemčki, ki si niti še ne zaslužijo imena. Hvala.

Urban:
Ernest je car. Tja grem še kdaj, ker je vedno polno presenečenj. In tip sploh ne ve, kako je s kapacitetami in kdaj kakšni gostje odidejo. Svašta!!

Anonimni pravi ...

zdej pa še na SMK? Al šef ne bo dal dnarčka? :)

ma vi ga preveč žurirkate :)
itak...da sm vm pa fouš

Centrifuzija pravi ...

Dragi Tomaz,
dajva malo razčistiti, ker ti zadeve očitno niso jasne:

1. Na Magdaleno sem šla v lastni režiji! Karto sem si priskrbela sama s pomočjo mojega starega medijsega spoznorja, ki me še vedno kdaj pa kdaj za kaj akreditira. Prevoz sem plačala sama. V petek sem si vzela dopust.

2. Na Magdaleno grem vsako leto.

3. Na SMK ne grem. Nisem niti preverjala razlogov, ker preziram fehtarjenje in se ob tem ne počutim dobro.

4. Mi? PREVEČ žurirkamo? Sploh ne razumem, kaj si napisal. In kaj si zaboga hotel povedati. To je oksimoron! "Preveč žurirkanja". To je tako, kot bi rekel "tiho dretje".

5. Ne morem ti niti izreči sožalja, ampak le: jebiga, sam si si kriv! :P

Anonimni pravi ...

me spominja na predlansko novo leto v orto komunističnem hotelu Kyev v Budimpešti, kjer sem odeje porabil za tesnenje oken, milo je služilo za zamašek v rumeni banji, ki je bila ob nakupu bela in je služila tudi kot hladilnik za pir. postelja je imela samo sprednje noge - ker zadnjih ni bilo, je bila naslonjena na izboklino v zidu. to dobiš za slovaške tri zvezdice.

Anonimni pravi ...

Hotel Kyev, Budimpešta, slovaške tri zvezdice. WHAT DA FAK?

Anonimni pravi ...

joj sem bedak! v bratislavi! pa tako rad sem mel geografijo...