Vse se je začelo z literaturo in sicer z učbenikom za Psihologijo v srednji šoli. Takrat sem se soočila s teorijo o motivacijskem pluralizmu, ki lahko vodi do konfliktne situacije. Če gledamo preproste primere, ki sta nam jih servirala Pečjak in Musek v omenjeni literaturi, je zadeva preprosta. V praksi so stvari bolj komplicirane.
- Minus-minus konflikt pomeni odločitev med dvema negativnima zadevama. Ali naj prej naredim nekaj za fuš ali nekaj za službo? Izberem tisto zadevo, za katero se mi zdi, da jo bom prej končala. Jasno. Tisto drugo bom že. Navsezadnje bo ostala le še ena (pa četudi 10-krat bolj mukotrpna).
- Plus-minus konflikt vključuje nek cilj, ki nosi s seboj pozitivno in negativno posledico. Naj grem na obisk k babi, kjer bom dobila dobro kosilo, ki pa bo visokokalorično. No, to je še preprosto in bi verjetno šla. Babi bo vesela, če pridem, hkrati pa mi bo najedala do onemoglosti (moje, ne njene). No, tukaj je očitno že kup konfliktov, zato raje ne grem k babi. Zadeva rešena.
- Plus-plus konflikt je tretja konfliktna situacija, ki naj bi bil skorajda prijetne narave. Zame očitno ne. Naj grem na največji in open-air dogodek Festivala pomladi z DJ Yodo ali naj gledam Eurosong 2006? Naj izberem zagotovljeno dobro muziko z obilo brejkov in basov ali zagotovljene salve smeha v družbi dveh prijateljic. Zajebano, vam povem.
Mati me že vrsto let opozarja na enega mojih osnovnih problemov - bojim se, da bom karkoli zamudila. In prav ima. Ker se imam za precej praktično punco, sem poskušala nekako skleniti kompromis in rešiti svoj plus-plus konflikt.
Do 21h sem bila v Tivoliju, nato pa oddivjala domov. Tolažila sem se, da je zunaj itak mraz in vlaga, zaradi česar se ne bo razvilo pravo plesno vzdušje. Eurosong sem pogledala v celoti (in bil je odličen), se kasneje celo lotila dela in po hitrem postopku omagala. Še danes pa me žre, kako bi mi bilo kljub bolečim nogam, utrujenosti in zaspanosti v Tivoliju. Ni mi pomoči.
In kaj zaboga delam sedaj? Blogam, namesto da bi se znebila drugega minusa in končno opravila še tiste druge delovne obveznosti, ki jih vlečem že 3 dni. KLINC PA TEORIJE. Pri meni se vse sesuje in si bom očitno morala napisati svoje.
22. maj 2006
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
6 komentarjev:
Ma to je pomojem globji problem današnje družbe, Barry Schwartz mu pravi Paradox of choice.
Video s predavanja
Vse skupaj našel pri Daretu.
On demand video. Unlimited choice. Sounds so good. Everything you always wanted , right at your fingertips. It doesn't work.
(...)
I will give you 1 more example. music. every song ever made can be compressed on a hard drive that costs less than 1k dollars. Ondemand is incredibly easy. Yet radio, which is as linear as you can get for the play of music, thrives. When you combine sirius, XM , regular radio and internet radio stations, more people are listening to music from linear sources than ever before.
Citat iz blogmaverick
Se zelo strinjam s tem.
ja, dej napiši svoje tgeorije oa objavi.
dying to hear them :D
jah najboljs, da rečeš Random is the New Order, pa se začneš odločat recimo z metom kocke, tako kot diceman
Nikoli si ne bom odpustil, da nisem šel na "težaka" Lou Reeda!
Brate Karamazove sem toliko časa prestavljal, da so jih odstranili iz sporeda!
Še en moj problem pa vidim v mojem izbiranju, kdaj bom šel gledati Olimpijo v Tivoli. Nikoli ne bom pozabil, ker nisem šel gledat tiste prve tekme s Sagadinom (Benneton), ko so fantje - še zdej nevem kako - zmagali po srce boleči končnici!
Gledati sem pa šel tisto z Bambergom, ko so celo tekmo vodili za 16 - jaz sem že pizdil, da je brezveze, ker preveč vodijo - na koncu pa izgubili za 2 točki! Kako tipično.
Sigurno bi se našla še kakšna zamujena priložnost, a se na srečo več ne spomnim. =)
Zdej pa je in my mind, da za vsako stvar, katero opazim in za kero pomislim: "Ali bi šel, ali ne?" Odgovorim: "GREM! GREM! GREM!"
Za posledice me boli! ;)
Je pa res, da je tvoj problem bolj kompleksen - izbirati med večimi možnostmi je absolutno težji, kot odgovarjati na vprašanje z DA ali NE. Konsekvence pa efektirajo še tolikanj globlje.
Edino rešitev, ki jo jaz vidim je podal že mislec jaKa. Z velikim K, kajne? ;)
Dragi Mali. Naj te najprej popravim, saj si naredil veliiiikooooo napako, ki je veliko vsaj tako kot JaKin K. Imam pač več Jakastih tukjale in se fantje malce pomešajo.
Zgoraj so nasveti Jake - pravnika, Gorenjca, ki na blogu uživa v svoji vožnji.
Zamešal si za za mojega najljubšega linuksaša, žurerskega programerja, lepega kuharja, stylish smučarja, ki verjame, da bo junija v Ljubljani vojaška parada (zaradi česar mi bo podaril buteljko sladkega vinca), mislečega JaKo z velikim K.
Včasih se tukajle ustavi še Jakaa, kolega komunikolog z lepim pogledom (čeprav ima prej omenjenji JaKa tudi lep pogled, da ne bo pomote), ki ima prav tako kot jaz rad nabrejkane partyje in ga vedno rada srečam ob tovrstnih priložnostih.
Sicer pa ja GREM, GREM, GREM ... podobno načelo. :)
očitno ti bo res moral kupit buteljko
Objavite komentar