Ženske in tehnika

Ne vem, ali je za razne pretekle dogodke krivo:
A.) žensko popravljanje izpušne cevi na avtocesti ali
B.) dejstvo, da se fantje ne znajo zorganizirati.
Verjetno oboje, saj drugih razlogov nimam.

No, če je posredi le en auspuh, mi je iskreno žal, da že prej nisem vsak mesec zapeljala na kak odstavni pas, tam izpulila hudiča in ga potem montirala nazaj z žensko McGyver opremo.

Opažam namreč, da sem bila v zadnjem času deležna več občudovanja, pohval in vsesplošne naklonjenosti z raznih moških strani. Če se je nekdo v komentarjih še pred nedavnim vsajal, kako smo ženske neverjetno ponosne, ko nekaj preprostega sestavimo, pa ni to nič v primerjavi s pohvami tistih, ki so videli sestavljen delovni kompleks ali slišali za mojo rešitev z avtoceste. Očitno se take reči fantom zdijo zelo pomembne, zanimive, včasih pa celo erotične. Vzeto na znanje.

Kjub temu, da mi tovrstna naklonjenost neizmerno godi, moram žal marsikoga zavrniti, ignorirati in se ga pač na nek drug način rešiti. Problem vidim v tem, da se fantje očitno ne znate zorganizirati. Pol leta ni bilo nikogar na spregled, sedaj pa bi vsi naenkrat hodili "gledati stanovanje", se družili, me obiskovali in bogvedi kaj vse. Žal ne bo šlo!

Najbolj je nasrkal my boyfriend (ameriški striček Nimfetke), s katerim sva se razšla kar prek Nimfinega telefona (svoje cifre mu pač nisem želela razkriti). Res, nisem bila najbolj sočutna:
"I think our relationship won't work. I'm leaving you although you are leaving Slovenia tomorrow. It's not you. It's me."
Razumel je in se mi celo opravičil, ker ni zvrtal tistih lukenj v kopalnici, da končno namontiramo omarico, kjer ji je mesto. Pomirila sem ga:
"Don't worry, I will try to find another boyfreind, soon."

Do takrat prisegam na tehniko! Tehnika je pomembna.