Kalilni dnevi

Tale zapis sem želela objaviti v petek, ko se je že zaključil Kalidays, mednarodni festival oglasnih besedil, vendar mi ni uspelo. Mislim, da vseeno moram narediti en povzetek, čeprav skoraj en teden kasneje.

Ne poznam nobenega Kalidays-u podobnega festivala in ta je za mlade pisce oglasnih besedil prav gotovo zanimiv. Kljub temu ima nekaj identitetnih težav, za katere iskreno upam, da jih bo uspešno prerasel:
- Kako so oglasna besedila lahko mednarodna, če so odvisna od jezika in umeščenosti v specifično kulturno okolje?
- Kako govoriti zgolj o besedilih, če pa se besedila tako močno prepletajo z oblikovanjem?
- Kako naj organizatorji zagotovijo strokovnen dialog, če so poslušalci predvsem študenti FDV, ki so jim jasni predvsem številni modeli komuniciranja in skoraj nič uporabnih znanj?
- Kako naj organizatorji zagotovijo obstoj festivala v prihodnosti, če je ciljna skupina tako majhna in ozka?
Odgovorov nimam, a menim, da so vsa vprašanja izredno pomembna za prihodnji razvoj festivala in njegovo ustrezno pozicioniranje. Morda je smiselna natančna proučitev primera Magdalene, ki se je iz podobnih izhodišč in iniciative razvila v zanimiv, močan in referenčen festival.

Predavanja so bila letos tako zanimivo zastavljena, da sem se udeležila kar vseh.

Zoran Gabrijan iz Future DDB se je spraševal, kaj sploh je "copy"? To je počel zabavno, sproščeno in na sploh očaral študent(k)e. Poudarjal je pomembnost konteksta, ki lahko močno vpliva na pomen besedila. Ne smemo zanemariti oblikovanja in mesta, kamor vmestimo besedilo. Dobila sem vtis, da ne želi govoriti le o besedilu, ampak ga razume kot del celote, kar je tudi povedal. Copy ni besedilo. Copy je ideja.

Po uradnem delu smo poslušalci Zorana zasuli z vprašanji, ki so bila v veliki meri idealistična in kanček nerealna. Vsi bi bili radi kreativni direktorji ali vsaj copywriterji. To me milo rečeno plaši, saj ni računice za izvedbo. Po drugi strani pa nihče ne govori o dobrih vodjah projektov, ki so vedno zaželeni in nujni.

Vera Stankovič iz agencije MayerMcCann je govorila o fiziki besed in fizikalnih zakonih. Poskušala je vzpostaviti nekakšne primerjave med besedami in planeti, med mediji in vesoljem ... kar se mi ni zdelo najbolj posrečeno za skupino mladih družboslovcev. Poleg tega ni bilo niti pretirano dosledno. Tuje oglase je navajala kot primere za kreativno uporabo različnih medijev. Mene in tudi nekatere je nekajkrat zmotila morebitna neetičnost in/ali onesnaževanje z oglaševanjem. Vera je v enem od teh primerov izjavila za moje pojme nedopustno izjavo, ko je odgovarjala na vprašanje, ali pri svojem delu misli na etiko v oglaševanju: "Jaz sem kreativna direktorica. Mene zanima kreativnost." No, kljub temu biseru je na koncu povedala, da se na etiko pogosto pozablja, ker je trg takšen.

Zdravko Duša iz Cankarjeve založbe je malce obrnil temo "besede v oglaševanju" in govoril o oglaševanju besed oz. o trženju knjig. Kjub odličnemu začetku, mu ni šlo najbolje, energija mu je počasi padala, poslušalci pa uhajali iz dvorane. Naredil je zgodovinski pregled načinov trženja knjig, pri čemer je še poseben poudarek dal začetkom pospeševanja prodaje knjig v 60-ih letih s Svetom knjige in s prvim resnično profesionalnim pristopom k oglaševanju knjig, ki ga je dočakala zbirka "Vrhunci stoletja", ki so izhajali poleg sredinih izdaj časnika Delo. Slogan: Naberite si/se knjig.

Zadnji dan je navdušil Anže Jereb. Slovenec z jajci in agencijo Kaffeine v Ukrajini. Namesto predavanja nam je priredil kakovostno delavnico. Za 80 ljudi! Ne bi verjela, da je to možno, če ne bi bila tam. V uri in pol je na naših lastnih primerih predstavil tri bistvene elemente oglaševalskega dela - uporabo kreativnosti, brif in predstavitev ideje. Tri elemente, ki mi jih v štirih letih študija ni znal na tako uporaben način predstaviti noben prfoks. Definitivno je bilo Anžetovo predavanje vrhunec Kalidays pobudbe. In vesela sem, da tega nisem zamudila.

Se vidimo drugo leto!