Ne zdržim več. Bom povedala svoje stališče, ki sploh ni zapleteno.
(zvok fanfar)
- Vsak, ki piše, se mora zavedati posledic svojega pisanja. Ne moreš pisati kar vse povprek. No, lahko, ampak potem sprejmi, kar sledi.
- Vsak, ki piše, naj sprejme odgovornost za svoje pisanje. In malo samocenzure po možnosti. Potem ne bo potrebe po zunanji cenzuri.
- Vsak, ki se počuti neutemeljeno užaljenega in ima dokaze, se lahko pritoži, toži itd. To je pravica vsakega in prav je tako.
- Vsak, ki piše, naj se podpiše. Če je to njegovo mnenje, naj ima toliko jajc, da stoji za tem. Z imenom. In kontaktom. Stavim, da bi bilo bistveno manj nestrpnosti na internetu, če bi ljudje ozavestili dejstvo, da niso anonimni.
- Vsak, ki piše, naj bo sposoben zagovarjati svoja stališča. Sicer to niso stališča, ampak nekaj neutemeljenega in brezzveznega.
Ne le mislim, ampak to verjamem. Skoraj verujem.
Gremo dalje.
Nekje sem zasledila sklicevanje na še en trapast rek, ki se ga lahko uporabi na sto načinov. Približno tak rek kot je tisti "Izjema potrjuje pravilo."
"PAPIR PRENESE VSE."
Ja, papir že prenese. Papir je prazen, nima lastnega mnenja, ne pozna dejstev in nima čustev. Ampak poglejmo naprej: Ta papir nekdo prebere. Morda celo več ljudi. Potem zadeva ni več tako enostavna. Če še vedno ni jasno, na kaj ciljam, preberi prvo alinejo in roman v pismih Nevarna razmerja. Isto velja za internet.
V zadnjih tednih sem pogosto zasledila sklicevanje na svobodo izražanja. Super zadeva, ja, ampak spet se nanaša na kar tri navedene alineje. Posledice so lahko katastrofalne. In svoboda izražanja je omejena. S svobodo drugega! Jebiga, s pravicami v istem paketu pridejo tudi dolžnosti.
Konkreten primer.
Ana Jud in Gušti. Predpostavljam, da sta oba vedela, kaj delata. V kolikor nista, moje sožalje in potem je vsaka debata brezpredmetna. Če sta vedela, kaj počneta, potem sta se lahko zavedala tudi posledic - ona že predhodno s svojo knjigo, on pa z razkrivanjem neke njene zgodbice. Ker sta oba javne osebnosti, sta po svoje profitirala. Dobila sta obilo publicitete. O obeh se govori in piše. Na kakšen način? To je stvar njunih odločitev in potez. Ona je izpadla kot bejba sumljivega slovesa, s katero se ni priporočljivo zajebavati. Verjetno se jo je najbolje v velikem krogu izogniti. On je izpadel kot žrtev cenzure. Da ne bo pomote; nikogar ne zagovarjam in oba spoštujem. Problema ne vidim.
7. december 2006
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
21 komentarjev:
Kar nekaj soli je v tem postu. Zelo dobro, zelo dobro. Močno se strinjam s predzadnjim odstavkom, z zadnjim sicer malo manj: Nisem dobil občutka, da bi se Gušti "šlepal" na Ano Jud.
Kar se pa načel objavljanja ki si jih zapisala na začetku je pa žalostno, da je treba dandanašnji to sploh zapisati. Bili so časi, ko je bilo to samoumevno - pa smo imeli baje totalitarizem
Hvala.
Glede zadnjega odstavka:
Tudi jaz nisem dobila tega občutka, ampak moj občutek pri tem sploh ni pomemben.
Avtor mora imeti odgovornost in sprejeti posledice. Kako in če to stori je spet njegova odločitev:
- je tiho, kar pomeni običajno, da sprejme in se strinja,
- se opraviči, ker pomeni da prizna napako, ali pa
- se postavi v obrambo ali celo napade nazaj.
In po vsaki potezi si bo ustvaril drugačno mnenje v javnosti. Malo premisleka in dogodki so lahko v veliki meri previdljivi.
Še nekaj.
To sem se spravila pisati, ker so me zbodli bojeviti zapisi v smislu: Podprimo Guštija, Boj proti cenzuri. Sledili so še bolj bojeviti in pogosto nepremišljeni komentarji o tem, kdo je kreten, kdo je butast, kako deluje sodstvo itd. in vsesplošno dramatiziranje okoli neke zadeve, ki se meni zdi precej osebna in nepomembna.
Tamara:
"Vsak, ki piše, naj se podpiše. Če je to njegovo mnenje, naj ima toliko jajc, da stoji za tem. Z imenom. In kontaktom. Stavim, da bi bilo bistveno manj nestrpnosti na internetu, če bi ljudje ozavestili dejstvo, da niso anonimni."
Točno to. Ni kaj dodati.
Jajca = e-mail kontakt.
Naj k zgoraj naštetemu dodam še vsaka akcija prinese reakcijo.
Vsakdo, ki bo nekaj izjavil ali napisal lahko pričakuje, da se bo kdo ob to obregnil in mu povedal svoje mnenje, kar še nujno ne pomeni, da kritizira njegova stališča. Zato se mi zdi zelo pomembno, da se naučimo biti strpni do drugih in jim prisluhniti. Včasih je več resni in včasih imamo vsi prav.
In seveda, če bomo nekoga blatili, lahko pričakujemo da bo nekdo tudi blatil nas. in potem bomo imeli mud fight ;)
________________
Lol.. ne morm vrjet, da je to prišlo iz mene ;)
se strinjam
No, zdaj me dejansko žre, da sem v drugem komentarju izpustila dve vejici in eno črko. Grrrrrr in tega ne morem popraviti.
1. Kako in če to stori, je spet ...
2. - se opraviči, kar pomeni, da prizna napako ...
To se mi zdi večji problem kot karkoli zapisanega.
:)
Tretji Newtnow zakon, seveda... Poleg tega se strinjam tudi s tvojim komentarjem. Seveda se lahko vsak izmed nas strinja (ali pa ne) z Guštijem, ampak dejstvo je (in to sem tudi sam zapisal), da v tem primeru ne moremo govoriti o cenzuri. Ko so zaplenili Požarjev Direkt, se nas je večina privoščljivo režala, ko se pa to zgodi Guštiju, se pa vpije "Cenzura!". Saj je človeško, ampak malo je tudi dvolično
Grozota, jaz se ne strinjam niti z eno od tvojih petih alinej. Fej. Od svobode govora po teh tvojih idejah pravzaprav skorajda nič več ne ostane -- čim bi hotel kdo izjaviti kaj, kar drugim ne bo povšeči, se lahko spravijo nanj in ga zatrejo. Očitno bo najbolje, če se v bodoče omejimo na izjave tipa "1 + 1 = 2", pa še to bi bilo bolje oviti v kopico disclaimerjev...
Problema ne vidim.
Khm, meni se to, da so človeku zbrisali sporočilo z bloga, ker da je bilo baje žaljivo, in da mu zdaj zaradi tega menda celo še grozijo s tožbo in odškodnino in kaj jaz vem čim vsem še, vsekakor zdi problem, in to presneto hud problem.
@ill-advised: Svoboda posameznika je omejena s svobodo drugega. To velja že od francoske revolucije dalje. Da se ne pokoljemo med seboj, so si nekje vmes izmislili še neodvisno sodno vejo oblasti.
Še enkrat: Blog ni bil cenzuriran. Sodišče je odločilo, da je potrebno zapis začasno umakniti, ker A.J. trdi, da škodi njeni osebni integriteti. Sodišča pač ne zanima, da sta A.J. in osebnostna integriteta medsebojno izključujoča se pojma.
Ker je dokazno breme na strani tožene stranke, je odločilo, da se do končne odločitve sporni zapis umakne. Ko bo A.J. tožbo izgubila, bo pač zapis prišel nazaj. Tako kot pravi Tamara: Tu ni problema
lušn napisan. nism vedu da u frejcajtu tut brejnaš.
Svoboda posameznika je omejena s svobodo drugega.
Kaj mi to pomaga, če je pa svoboda drugega očitno definirana tako, da je potem meni nič ne ostane. Phe. **** pa taka svoboda.
Še enkrat: Blog ni bil cenzuriran. Sodišče je odločilo, da je potrebno zapis začasno umakniti, ker A.J. trdi, da škodi njeni osebni integriteti.
Ja no, zdaj se pa že igračkaš z besedami. Dejstvo je, da je prej tisto sporočilo tam bilo, zdaj ga pa ni več, in to zaradi nekakšne odločitve nekakšnega sodišča. Zdaj, če pa ti temu nočeš reči cenzura, pač pa kako drugače, me pa pravzaprav čisto nič ne zanima. Učinek je v vsakem primeru enak, namreč ta, da tistega sporočila zdaj tam ni.
Sodišča pač ne zanima, da sta A.J. in osebnostna integriteta medsebojno izključujoča se pojma.
Bolj kot to me preseneča dejstvo, da to po vsem videzu sodeč ne zanima tudi nikogar drugega, saj drugače ne bi zdaj tukaj tričetrt ljudi podpiralo tega, da so tistemu nesrečniku pobrisali sporočilo z bloga.
Ko bo A.J. tožbo izgubila, bo pač zapis prišel nazaj. Tako kot pravi Tamara: Tu ni problema.
No, meni se to že zdi problem. Zdaj tistega sporočila kdo ve kako dolgo časa ne bo, ker bo pač sodišče mlelo in mlelo v nedogled in ker se bo brez dvoma dalo na vsako njegovo odločitev še vsaj trikrat pritožiti, čez kakih pet ali deset let se bo pa tisto sporočilo potem mogoče celo res že pojavilo nazaj. Problem se mi zdi tudi to, da se mora zdaj tisti avtor sploh braniti na sodišču zaradi nečesa takega -- s tem bo imel opravke in pota in komplikacije. Mogoče je tebi v veselje hoditi po sodiščih in se braniti pred tožbami, večini ljudi pa najbrž ni.
Vrabca, jaz res ne razumem, kako da tukaj vsi zagovarjate te tožbe proti blogerjem in podobne zadeve. Kaj res ne premorete nič empatije? A vam bi bilo pa fino, če bi vas nekdo vlačil po sodiščih zaradi nečesa, kar ste tam napisali, in vam kar tako malo za nekaj mesecev (če ne celo za trajno) pobrisal nekaj sporočil? In ali vam bo fino, ko boste morali kar naprej v mislih cenzurirati sami sebe in desetkrat premisliti vsak stavek, preden se boste odločili, ali ga upate napisati ali ne?
Zakaj vam vsem toliko pomeni to, da imate možnost človeka tožiti zaradi nečesa, kar je napisal? Kolikšna pa je konec koncev verjetnost, da boste to možnost kdaj res potrebovali?
Mislim, da nikomur ni v veselje se tožariti in vlačiti po sodiščih. Poleg tega okoli sodišč nikoli ni prostora za parkiranje (A je to že kdo opazil, mimogrede?) Ampak v nekaterih primerih bi mi pa bilo presneto pomembno, da lahko uveljavljam to pravico. In sicer:
1. Če bi bila po karakterju brezsramna prasica in bi mi bilo vseeno za to, kako me vlačijo po zobeh, jaz pa bi bila prepričana v svoj prav.
2. Če bi o meni nekdo govoril neresnice in me odkrito žalil v medijih ali javnosti.
Izmišljen primer: Če mi nekdo mirno napiše, da sem "fukala s tem-pa-tem, njim-pa-njim in onim-pa-onim naenkrat v VIP roomu v Ambasadi" in da sem "kurba, ki ga vsakemu potegne za 50 eur."
Zakaj?
a.)Nereagiranje na tako žalitev bi me spravila na slab glas. Morda zaradi tega dobim odpoved. Morda se me ljudje izogibajo in me grdo gledajo. Morda me vržejo iz stanovanja ... skratka negativnih posledic cel kup.
b.) To bi bili dve laži, saj ni bil pisec niti eden izmed treh, niti ne ve, kako fafam.
V kateremkoli od obeh primerov - še posebej pa v obeh hkrati združenih,- bi se mi zdelo pomembno, da grem na sodišče in dokažem svoj prav! Ker; kaj bi pa sicer lahko še naredila?
@Ill advised: Mislim, da ga ni - ali pa jih je zelo malo - ki bi bili na strani Ane Jud. Ampak tisti, ki tako glasno bentite, se dajte zavedat, da s svojimi trditvami o cenzuri delate slabo uslugo tako Guštiju, kot vsem nam.
"Neko sodišče" ni zgolj neko sodišče, ampak je edini organ v tej državi, ki lahko prepove objavo nekega sestavka. To pa je prepovedalo zato, ker obstaja teoretična možnost, da ima Ana Jud prav. Sodišče se bo odločilo šele potem, ko bo slišalo obe strani zgodbe in pravne argumente obeh strank. In jokanje o cenzuri bo samo škodilo. Na sodišču štejejo zgolj in samo pravi fakti in ne visokoleteče rož'ce liberalizma, ki si ga lahko v tej državi itak požvižgavamo samo na poti na volišče.
Najlažje je simpatizirat: Če bo kdo naj... bo to itak Gušti (jaz sicer mislim, da jo bo odnesel brez posledic). Ampak Tamara ima prav. Vsakdo, ki objavlja, se mora biti sposoben soočiti z negativnimi posledicami svojega pisanja. Pa četudi so neupravičene.
Guštiju sicer niti slučajno ne privoščim vse te zgodbe, ampak lepo te prosim. Cenzura pa to ni. Cenzura se dogaja na Delu in RTVSLO.
Dobr. Saj je itak ze vse povedan.Zmotl me je pa samo eno. Tamara, kaj ti res spostujes Ano Jud? Pa ne se zdaj spravt name... ja res je! Spostovati je treba vsakega cloveka - tako nekako so nas vzgajali, da je itak vsak posameznik idividum in ne vem kaj se vse.. Ampak te zenske, enostavno - vsaj jaz, ne morem spostovati. Argumentov je vec kot dovolj za to.
OK, to je zdaj osebno in ti težko racionalno razložim. Bom poskusila, čeprav bo to lahko zajeb.
Spoštujem jo podobno kot Heleno Blagne.
Ni mi všeč njena muzika, niso mi všeč njeni nastopi, ni mi všeč njen stil, nisem fenica, ampak jo pa spoštujem. V nekem svojem krogu je dosegla vse in se še vedno ni ustavila. Ostaja zvesta sebi.
Ana Jud je kljub vsem očitkom konsistentna. Ne govorim o morali in družbenih normah (ki so itak v pizdi, kot lahko vidimo zadnje čase). Lagala ni, tožiti je ne morejo, (pre)drzna je in ne obžaluje. Koraka naprej - previdno in zanesljivo - in se ne da. Zvesta je sebi. Mislim, da je to tisto, kar spoštujem.
Verjetno se bo sedaj kdo obesil na to, s koliko ljudmi je punca spla. Že v naprej povem, da je to njena odločitev in tukaj o tem ZAGOTOVO NE BOMO SODILI!
London:
"Pa ne se zdaj spravt name..."
A sem totalen zmaj al od kod ti to? :))) V tem času še z nobenim komentatorjem nisem fizično obračunala ... no ja, vsaj ne tako, da bi imel kaj proti. :)
Je pa res, da cenzuriram komentarje, ki se ne skladajo z mojo uredniško politiko. (Kar ne pomeni, da se ne skladajo z mojimi stališči!) Če je nek brezzvezen anonimnež žaljiv do ostalih komentatorjev (včasih pa tudi do mene), ga pobrišem. Blog je medij. Centrifuga je moj medij. In v mojem mediju ne bo tovrstnih nizkotnosti.
ojoj, ne me zdej tožit :)
.
Nekaj komentarjev pod psevdonimom
Flaco je spisal Marko P.
e-mail: alfa.centauri@email.si
.
..dasiravno sem pred nekaj časa na nekem blogu (mogoče Betmenka?) natipkal da je bil tisto zadnji komentar v tem letu...
/Flaco a.k.a. Mare
tamara, saj sem vedu da nisi tak zmaj :)
Glede mojega in tvojega posta o spostovanju....clovek, ki svoje grehe prizna je vreden spostovanja. Kao. Torej ona je priznala svoje grehe iz njenega casa pri direktu? Naak! Ni! Ima nas za norca. Navidezno da, gre pa zgolj za mascevanje. In ker ni znala ispeljati drugace, je morala povedati tudi kaj se je na Direktu dogajalo in v kaksne zadeve je bila tudi sama vpletena. Ce bi bila to ena zadeva po kateri bi ona takoj rekle: Ne, to se jaz ne grem - potem svaka ji cast. Tako ji je pa takrat bilo ocitno vseeno. Vedela je kaj pocne in s tem nadaljevala, dokler ni pocilo. ....da skrajsam - enostavno ne spostujem in ne morem spostovati osebe, ki je zavestno vpletena v lazi in diskriminacije ljudi. Kot vidim si sama zelo podkovana na tem podrocju pa mi bos znala povedati kaj vec. Te pa jaz ze vnaprej sprasujem - bi ti pisala za Direkt?
London:
Ne bom nič razlagala, ker se mi enostavno ne zdi vredno. Ne da se v tolikšni meri ukvarjati z enim človekom, ki mi je povsem nezanimiv. Poleg tega ne vem, v kaj je bila prej vpletena. Tudi njenih del nisem brala.
In ne, za Direkt pa res ne bi pisala. No, morda, če bi mi ponudili dovolj denarja. :) Vendar ne bi mogla pisati po naročilu in povzemati neka sranja, laži itd.
aj kam from da lend daun andrrr jubeta hajd jubeta tejk kavaaa!
Imenitno si napisala tole o svobodi izrazanja. Se posebno se strinjam s tistim o podpisovanju. Tvoj prispevek sem citiral tule:
http://www.ednevnik.si/entry.php?u=Boris&e_id=14240#c25439
Pozdrav s faksa
Objavite komentar