CyberMami si je na koledarju z rojstnimi dnevi označila dan, ko sem se sama, brez družbe in brez kakršnekoli prisile povzpela na Toško Čelo.
Ob tem ji je ušel upajoč zavzdih: "No, sej mogoče pa še bo kdaj kej ..."
Sem vedela, da bo znala ceniti ta korak svoje Cyberhčere.
14. januar 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
2 komentarja:
Toško Čelo? LOLOL bauauauhahaha... Kakšno ime pa je to? :D hahaha. Oprosti, ampak mene bi že zaradi imena bilo sram razglašati, da sem bil tam :)))
Si te pa drugače precej dobro predstavljam v kakšni planinarsko - planšarski opravi, kako sediš na Toškem Čelu ter si na leseni deski na debelo režeš suhe klobase :D
Joj, Ziggy, tvoje fantazije so bistveno bolj zabavne od moje realnosti! Spoštujem to!
Namreč tam gor je kup penzjonerjev, ki zmorejo sprehod na ta kucel ali pa se nanj pripeljejo z avtom po asfaltirani cesti. Prav zaradi tega nisem s seboj vlekla suhe salame, dilce ali termoske čaja.
Vsekakor pa mi bo tale fantazija ostala v spominu in jo bom poskusila privleči na dan za pravo in ustrezno blesavo družbo. Slutim zabavno dogodivščino z ljubkimi prizori, ki jih bo nujno treba pofotkati. In Mati bodo spet lahko veseli!
Mene sedaj jezi dejstvo, da vsi pišejo "Toško čelo" z malo, nas pa so učili, da se z malo pišejo samo vas, selo, mesto, itd. Za zdaj bom pustila veliko začetnico.
Objavite komentar