Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti ...

Hit je pripravil še eno noro zabavo v Kranjski gori. Ocene o udeležbi so spet zmedene. 24.ur poroča o 15.000 obiskovalcih, Dnevnik pa trdi, da jih ni bilo več kot 10.000, Siddharta govori o skoraj 20.000. Glede na pester program so ljudje vseh mogočih interesov in starosti prihajali in odhajali, zaradi zastonjskih dogodkov pa itak ni bilo nadzora nad obiskovalci, ki so preplavili malo gorsko vasico in vse ceste, ki vodijo do nje.

Naša ekipica treh bizarnžev je zaradi obiranja, polurnega nakupovanja malice v Voklem, pavzice v Mojstrani in iskanja parkplaca zamudila Siddharta show, smo si pa zadnje komade prepevali med hojo proti prizorišču. Prišli smo sredi podelitve nagrad, ki jo je povezoval Peter Poles. Mateja Svet je izjavila le: "Žur." In res je bil.

Neisha me je pozitivno presenetila in s Kanzyanijem sta dober duet. Na srečo njenih nepoznavalcev sta odšpilala nekaj vsem znanih priredb (When Doves Cry, WhereTthe Streets Have No Name, Enjoy The Silence ...), njen Planet za zadet pa je s Kanzyanijevo pomočjo izpadel prav dober plesni komad. Absolutna zmaga so bili plesalci in plesalke. Sanja se mi ne, od kod so se vzeli, ampak mlada skupina fantov in punc obvlada vse. Ne pretiravam. Breakdance fantov, erotično zvijanje deklet, balet, sodobni ples, aktobatika, ples v paru ... In vse to je bilo pospremljeno z domiselnimi koreografijami. Še vedno ne vem, kdo so in kje so se tega naučili. Ampak so dobri!

Sredi parterja smo počakali lunin mrk, nato pa se odgužvali proti športni dvorani Vitranc, kjer je bil napovedan naš vrhunec - koncert Kosheen. Varnostna služba je imela dober namen, da prekontrolira vse obiskovalce dvorane, vendar je bil pritisk gneče prehud. Na vhodu smo zato doživili nekajminutno Lipa sceno, ki pa se je na srečo dobro zaključila. Za dvorano Vitranc lahko rečem, da je do sedaj edina športna dvorana, ki je primerna za partyje in koncerte.

Kosheen so predstavili nove in stare komade - od rocka do drum'n'basea. Nekje na polovici koncerta smo pevko in sebe presenetili z bučnim odzivom na bobne in base. Regularni del je trajal eno uro, zaradi odličnega odziva pa so nam postregli z dvema bisoma. Po koncertu je neznani DJ rolal ugodno muziko in prisotnih ni zmotilo niti dejstvo, da so se prižgale vse možne luči. Počutili smo se kot na šolskem plesu v telovadnici sredi belega dne in bilo je odlično. Do 3h zjutraj.

Nato smo se odplazili proti avtom, pomalicali in se odpeljali v moj domač bazni tabor. Dva člana sva še malo rogovilila, šla občudovat reko, park, ribnik, ena članica pa je ob 4h že neslavno omagala in preostanek noči le ždela. Poskušala sva jo navdušiti (beri: nadlegovati) za vse možne budalaštine, a se ni dala.

Prebudili smo se v prekrasno in toplo spomladansko nedeljo. Cel dogodek bi se lahko zabeležil kot fenomenalen v vseh pogledih - in to je tudi bil -, če bi si jebena nesreča vzela vsaj en dan pavze. Tokrat smo mi ostali celi, skupil pa jo je sorodnik člana posadke. Naslednja postaja: Klinični center Ljubljana. Upam, da bo vse v redu.

PS:
Vsake toliko se je med koncertom dvignila kakšna ročica ali pet. V njih so se svetlikale lučke in ekrančki so iskali najboljše kadre. Jaz slik nimam, ker sem samo uživala. Klinc, kaj vam bodo slike koncerta, če niste bili tam!