Ne, ne bom govorila o dragih gobicah, ki sploh ne zadanejo, pač pa o najbolj znani drami Molièra. Komedija je bila zaradi ostre in očitne kritike svetohlinstva že ob nastanku cenzurirana, prav zato pa je delo aktualno še danes. Dušan Jovanovič je dramo postavil na veliki oder SNG Drame.
Ker se mi ne ljubi pisati resne recenzije, bom omenila le nekaj mojih opažanj.
- Slovenska postavitev Tartuffa ni zamišljena kot tipična komedija, temveč kot resna drama z elementi komedije. To izpade zanimivo in zaradi večje resnosti ne toliko zabavljaško ... kar je meni super.
- Kljub temu, da glavni vlogi - Orgona in Tartuffa - odigrata Jernej Šugman in Igor Samobor - največji vtis pustita dekleti, Polona Juh v vlogi spletične Dorine in Saša Pavček kot Orgonova žena Elmira. Odlični sta. Pravzaprav sploh ne pomnim, kdaj bi ju ne bi videla blesteti. Obe bi morali igrati ali glavne vloge ali neke zelo zelo stranske vloge, saj iz svojih karakterjev delata like, ki zasenčijo vse ostale. Čudoviti igralki.
- Posebno poglavje je kostumografija. Tartuffe je bil napisan v 17. stoletju, sedaj pa smo v 21. Nepojasnjeno mi ostaja vprašanje, zakaj lahko kostume in rekvizite najlažje umestimo v začetek 19. stoletja. In zakaj zaboga sta imela dva igralca obute bleščeče bele superge? Teh ne moremo umestiti nikamor. Res so me motile.
- Konec predstave si je režiser zamislil drugače, kot ga je predvidel Molière. Mislim, da je rahlo nejasen in da bi bilo kanček bolje, če bi se zaključil dve minutki prej. Vseeno pa je bil ravno tak konec zanimiv za razprave in ugibanja po predstavi. Oblast namreč ne razreši zgodbe in ne razkrinka Tartuffa, temveč razplet ostane odprt in pravljično ter nerealno optimističen.
- Cukerček: Sodni odposlanec Loyal, govori dolenjsko, ko Orgonovi družini prinese novico, da se morajo izseliti. Gre za rahlo nejasno, a zanimivo navezavo na Ambrus.
Po predstavi se je večer ljubko zavlekel pozno v noč, kjer smo s tropom čudaških angležev, naključnih ponočnjakov in ekipo glumcev ugotovili, da ima center prestolnice res nikakvo ponudbo zabave. Slednji so zabavni, a lahko postanejo tudi precej naporni, ko se ga napijejo. A to je že druga zgodba.
In ne, BigBrotherja nisem gledala.
18. marec 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
24 komentarjev:
Jean-Baptiste Moliera? A ni bil Moliere?
Ali si samo napol napačno sklanjala? >:D Menda se sklanja celo ime skupaj s priimkom. Menda... ;) Baje... ;)
Naj bi se... ;)
mnja, zanimivo, da si očitno ostala v 20. stoletju, draga moja... kako pa je kej tam te dni?
A mi lahko, prosim, javite vse napake naenkrat, ker se mi ne da tolikokrat odpirati in popravljati zapis?
Naslednjič pa ne smem več ob 4h ponoči pisati bloga. Četudi ga ne objavim takoj, to očitno ne pomaga.
Meni se zdi rahlo tvegano pisati oceno dogodka še isti večer, samo mimogrede. Sicer pa mi deluje - kdove zakaj - stilska šlamparija, če ne kar nevednost, precej tipično slovensko. Ko človek vidi par BBC-jevih kostumskih dram, ni več nič dovolj dobro.
Napaka je na koncu prvega opažanja: katakterjev?
Če si že ravno zahtevala, no.
Ali je to kakšen gledališki lingo?
Dinozaver:
Glede na vse debate zvečer in ponoči sem si mnenje dodobra razjasnila. Poleg tega predstava ni tako zahtevana (besedilo pa itak poznamo že iz srednje šole), da bi jo morala prespati. Vseeno pa je tvegano, a za to krivim druge razloge.
Glede tipične stilske šlamparije se ne strinjam. Že zaradi aktualnosti dela ga je zanimivo videti v drugem obdobju. Nič ni narobe s tem. Celo zanimivo je in ravno v tem avtorskem delu se najlažje vidijo presežki režiserja, prevajalca, igralca, kostumografa ... Vendar pa bi bilo fino poznati utemeljitev. Dejstvo, da niti igralec ne ve, zakaj nosi superge, me je malo razočaralo. Zanimivo pa je, da so v vitrini pred Dramo razstavljene fotke, kjer imata Rok Matko in Saša Tabaković obute stilsko usklajene čevlje in ne tistih groznih superg.
Kinky:
Super. Kmalu bomo zrihtali ta zapis. In ne, ne gre za gledališki lingo. :)
Rok Matek, ne Matko. :)
(sorči k sm tok picajzlast)
Jao, pa to valjda vem. Skropucalo čisto tole moje.
Če že drugi lahko klele picajzljajo, pa naj še jaz. Pravo ime tega francoskega dramatika je bilo Jean-Baptiste Poquelin, Molière pa le njegovo "partizansko" ime. Vsaj tako menijo na Wikipediji.
A ne, kako je fajn malo pametovati in jebati v mozak. Super občutek, saj vem. Ampak žal, kolega Cuidado, se pa s teboj ne morem strinjati. Po naključju smo se znašli v virtualnem prostoru, kjer večina uporablja vzdevke. Tako kot tebi mati ni dala imena Cuidado, pa te vseeno na tem mestu nazivam s tem imenom, tako bomo tudi upoštevali željo gospoda Jean-Baptista.
Berem, da je BB hudoooo zanimiv. Že čutim, kako polni moje pusto življenjce. Samo jaz ne morem gledati teveja, enostavno ne morem, telo ne prenese. Rabim povzetke, kratke in kritične. Centri, ti ob petkih žuraš, a ne? A to pomeni, da ne bomo deležni tvojega komentarja? Ever?
(Pa da ne bi slučajno mislila, da je to jeb v mozak. Resno, ej.)
Nedvomno je zanimiv. In jasno je, da bo šov napolnil naša bedna življenja s pristnimi občutki tv-junakov našega časa. Ker je zadeva na sporedu ob sobotah (in ne ob petkih), tudi moje žurersko življenje ne bo ogroženo. Svet je lep, ej.
Oooo, pa res, ob sobotah je. Kok fajn. :) Počasi se bom moral navaditi ločevati dneve.
Njegovo pravo ime je res J-B Poquelin, umetniško pa Moliere. Tako je še najmaj pravilna oblika J-B Moliere. Samo toliko o tem...
Meni gre tudi na živce, ker je historična postavitev v gledališčih vedno tista 19 stoletja. Kot da se prej v modi ni nič zgodilo. In zanima me, ce bodo Slovenci gdaj na oder postavili Moliera z originalno spremljajočo glasbo Lullyja? Nikol, a? Je prevec aristokratsko za slovensko podeželsko miselnost...
No, super, da ste se uskladili. Potemtakem bomo upoštevali le umetnikovo partizansko ime.
Ambala, kdo bo pa igral Lullyja? Uslužbenci RTV-ja? Tega nočeš slišati, verjemi. Bolje, da se gremo neke čirečare, kot pa stilske poskuse, ki so vnaprej obsojeni na neuspeh. Meni sicer tile kostumi na fotkah ne delujejo iz 19. stoletja. Bolj iz 20. let 20. stoletja. Ženski pa so še modernejši. Zakaj niso vsi v trenerkah in supergah? Zakaj niso vsi v skafandrih? Zakaj niso vsi goli? Goli in z lasuljami, to bi bila prava nadgradnja.
"kostume in rekvizite najlažje umestimo v začetek 19. stoletja."
Nek starinski fotoaparat so uporabljali. Od tod cifra. Za obleke pa ... različno. Zdaj ste pa res že mal tečni s tem svojim jamranjem.
Ja, en čuden vajb ima tale Tartuffe. Tokrat nimaš sreče, Centri. Čeprav jaz še vedno mislim, da je vsak komentar boljši od nobenega komentarja. Lahko pa rečemo še kakšno bridko o igralcih. Kako se ne znajo obnašati, kadar so oni občinstvo, recimo. Al pa raje ne.
Dini, obstojajo posnetki. Ne pa da se plačuje stalno enim in istim, da delajo musko. Nepotizem, buh. Maš pa tudi v Sloveniji specializirane ansamble, ki bi lahko odigrali tistih par Lullyjevih baletov...
Sicer pa oglejte si film Le Roi Dance, ko smo že pri temi...
Le Roi danse sem gledal in je res prava stvar. Zanimivo, da je imel muziko čez Reinhard Goebel in ne kak Francoz, recimo Jacobs ali Christie.
A hočeš reči, da imamo pri nas več kot en ansambel za staro glasbo?
No, Dinozaver, vidim, da se spoznaš! Le toliko bi še dodal, da ni nihče od omenjenih Francoz. ;)))
Sam bi bil za Christopha Rousseta (sem že delal z njim in je res fantastičen).
Ansamblov imamo toliko kot je glasbenikov... ne? Še posebej pri stari glasbi...
Hehehe, res je, tudi onadva nista Francoza, samo delata v Franciji. Za Renéja Jacobsa pa tudi nisem čisto prepričan. Upam, da ne solim spet pameti kakemu eskspertu, ki se samo smeje mojemu nevednemu napihovanju. :)
S čim pa se ukvarjaš? Kaj si počel z Roussetom?
Dinič, Jacobs je Flamec, Bill pa Američan, samo je naturaliziran Francoz...
Vse piše na blogu ;) skrito, zavito...
Saj, zaradi mene lahko še malo debatirata. Sta bila prav simpatična
Objavite komentar