Posebno zanimiva je zmešana ikonografija praznika. Vsi tisti piščančki, jajčki, zajčki in Jezus Kristus, ki je iz groba vstal. To moraš imeti rad! Ko se neverjetni kombinaciji pridružijo še potička, hren in trume vernikov s košaricami in belimi prtički, veš, da se ponovno nisi mogel izognoti velikonočnemu praznovanju.
Naj na tem mestu omenim še silni velikonočni simbolizem, ki bi mu lahko rekli tudi velikonočni kanibalizem. Jajčka (originalno rdeča) predstavljajo Jezusovo kri, šunkica je njegovo telo, hren pa simbolizira žeblje. Pa dober tek! Podobno težavo z razumevanjem Velike noči bi lahko imela tudi ljubka rumena piščeta, ki jih tako radi slikajo poleg njihovih trdokuhanih kolegov.
Na Veliko noč me vežejo posebni spomini.
Že v rosnih letih so mi naprtili ogromno in težko "boganco" (kasneje, ko so me vrstniki že dovolj zrugali zaradi nenavadnih izgovorjav nekaterih besed, sem ugotovila, da Ljubljančani temu pravijo "butarica"). Moja butarica je bila prej "butarunja", saj so na njo navezali vse mogoče sadje in sem jo komaj nosila do cerkve. Ta element mi nikdar ni bil povsem jasen. Hrane nismo smeli jesti, dokler je nismo prezračili in odnesli na sprehod v sosednjo vas. Župnik je tam v hladni cerkvi malo škropil z vodo, ki je itak ves čas vsem dostopna pred cerkvijo. In to je bilo vse. Odnesli smo jo domov, malo menjavali s sosedi in nato šele lahko jedli.
Kasneje so se mi v spomin vtisnile predvsem zanimive priprave. Verjetno zato, ker so običajno doletele mene. V vseh teh letih sem skoraj doštudirala iz ročnih spretnosti in jajc (hm, a se to malo čudno sliši?). Običajno sem imela opravka z dvema serijama jajc - ožjedružinsko in babičino. Še vedno pa me najbolj čudi dejstvo, da so nalepkice za v vodo in tisti odurni vodni preslikači ostali IDENTIČNI. Že vsaj 25 let popamo jajca z enakimi nalepkami, enakimi motivi in po enakem postopku. Kako je mogoče, da se izdelek 25 let (niti oblikovno) ne spremeni? Ne razumem.
Bojda je Velika noč neke vrste družinski praznik. V tem času se družine več družijo. En cel dan več. Pri nas se je to odražalo v obveznih konfliktih. Običajno sem bila problematična jaz, ker sem "prost dan" dojemala kot zares "prost" dan. Napaka! To je dan, ko so vsi doma in ti zato tudi vsi težijo. Navadno se je zataknilo že pri razumevanju številnih družinskih obveznosti. (Primer iz leta 2005.)Komaj čakam, da vidim, kaj mi bodo letos prinesli velikonočni prazniki ...
(Vir fotke: Playboy, april 07)
Objave
25 komentarjev:
preslikači?! grozn! potem ziher uporabljaš tudi tiste visokoradioaktivne vijolične in modre barve, kne?
jajca se barva na rdeče s čebulo. lahko se jih prej kvečjemu zavije v odslužene najlonke, med jajčno lupino in najlonko pa se da kakšen list, cvet ali drug rastlinski del, da njegov obris ostane na jajcu!
So fajn te velikonočne teme, ne? :) Moja najljubša barva je vijolična. Ker zmeraj pronica skozi lupino in obarva celotno jajce tudi odznotraj. Tako se zaužitju življensko pomembnih konzervansov in visokokoncentriranih barvil nikakor ne moreš izogniit.
Sam bom pa danes tekom dneva na svojem blogu obdelal bolj hematološki aspekt velike noči.
Sovražim slike, na katerem naga depilirana ženska povprečne postave objema kosmatega zajčka.
Ko sem bral tvoje razmišljanje o vsej tej hrani in simboliki Velike noči, sem ravno dobil v poštni predal neko verižno pismo z fotografijo, ki ima pa zares simbolični pomen.
Sliko reporterja Kevina Carterja za katero naj bi leta 1994 dobil Pulitzerjevo nagrado. Na sliki je prikazan povsem shujšan sklonjen afriški otrok, poleg njega pa čaka mrhovinar na svoj obed. Fotograf naj bi kasneje storil samomor.
Mene bega predvsem zajček :)
Ker v mojih časih (pozno 20. stol.) ni zajček skrival nobenih daril. Pravzaprav še zajčka ni bilo, bili so samo piščančki na voščilnicah. Ko sem bral Ziggyjevo štorijo, mi ni bilo nič jasno - kakšna darila, kakšen zajček, zaboga?! Kdaj je uletel ta zajček z darili, da sem ga zamudil?
Imam čisto isti problem, kot Dinozaver: zajček? Iskanje daril? Kakšna darila? Za veliko noč smo prekmurski protestanti predvsem obiskovali svoje katoliške sorodnike, da smo se lahko najedli žegnane hrane...
Jajca sem pa prosim lepo praskala. OK, tudi tiste navzgražen zadeve smo limali gor. OK.
Ful je blo dolgcajt...
Ah, rdeča in vijolična barva iz ogabnih vrečkic! Ah, premajhne in odslužene konzerve, vsako leto iste, v katerih se je to barvalo! Ah, prerekanje, kdo bo dobil kateri prtiček za v cerkev! Ah, dve uri pred obredom, ki ju je bilo tam treba preživeti v molitvi žalostnega dela rožnega venca! (... ki je za nas krvavo gajžlan bil... ki je za nas svojo kri prelil... ki je za nas težek križ nosil... res, stvar, ki jo je treba ponavljati impressionable mladini!) Ah, rezultirajoči ritualni kanibalizem!
Ah, preroški word verification, ki mi zdaj pravi TEH GUT!!!
Ja, že razmišljam, v kateri atomski bunker se bom skrila.
Ah velika noch, chas, ko se namuznem ob spominu na neformalno prepoved obiskovanja zhegna, ker sem se kot otrok grdo obnashala. Hja, ne moresh si pomagat da se ne bi huronsko rezhal, che pride pes in med zhegnom poshchije duhovnika. Najbrzh je bil Satanov odposlanec in jaz njegova bodocha prilezhnica.
JaKa:
Jaz ne uporabljam ničesar več. No, letos bom le velikonočno dekorirala. Mislim, da oba veva, od kod bom jemala okraske. Baaaniiiii ...
Sicer pa je bila BioBabi značilna po vedno eni dozi preslikačev. In če nisem hotela, da ona sfiži jajce, sem pač jaz to uporabila, ja. Jebiga. Če pa so mi bili prepuščeni čas, najlonke in jajčka, potem sem pa ustvarjala. Lahko se pohvalim, da sem nekoč uporabila celo listke svete in priljubljene zeli.
Ziggy:
Poznam. Zelena farba ima podobno ljubko lastnost, le da olupljena jajca izgledajo še za odtenek bolj nezdrava in strupena.
dr. Onyx:
Oh no, dekle z zajčkom nima prav ničesar z mrhovinarjem. Tudi ona je ubogo mlado dekle in neke zakozne Poljske vasice. Poleg tega jo zebe in zajček ji je prijazno ponudil svoj topel kožušček, da se lahko malo stisne in pogreje. To se mi zdi KRASN. Simbioza.
Dinozaver in Alcessa:
Očitno sem bila nekje vmes. Daril nisem dobila, se pa spomnim čokoladnih zajčkov iz Avstrije. In velikih jajc v svetlečem papirju, ki jih nikoli nisem dobila. Še ena travmica, jeeeeee.
Jinx:
Ti si hudičevo seme!
Šele sedaj sem prebrala Ziggyjev HEMATOLOŠKI VIDIK na Veliko noč in krščanstvo vobče. Gre za neke vrste poglobljeno nadaljevanje moje omembe krščanskega kanibalizma, zato branje priporočam.
Eva:
Tebe sem pa zgrešila. Pa tako lepe spomine imaš! Kar malo ti zavidam, da znaš rožni venec.
Ponucanih konzervic pri nas nismo imeli, sem pa zato vsako leto zapacala mali lonček, v katerem sem morala potem par ur kuhati prašek, da se je lonček spucal. Obredje mi je bilo zaradi državne službe najsorodnice skoraj prihranjeno. Se pa spomnim, da je bila cerkev vedno polna in potem sem morala stati in se tam prestopati.
Love T Easter!!!!!!!!
P.S.:Še bolj mi je bila všeč velikonočna zajčica(zajkla).Če poznaš kako tako,se mi javi...;)...:)
žebljev nikoli nisem maral. zadnjič so mi uturili kremo iz žebljev v čebulni marmeladi in sem malone konec storil od gnusa.
lani sem v merkatorju kupil že narejene pirhe, a sem - neumnež - mislil, da so jajca le pobarvana in da jih je treba še skuhati. nato so bila dvakrat kuhana. svojo zmoto pa sem ugotovil šele, ko sem si iz dveh pobarvank hotel narediti hemendegs in bil ob razbijanju jajca na robu ponve precej presenečen, saj se vsebina ni razploznila po ponvi (jasno, saj je bila že trdo kuhana).
Aha, torej so že predkuhana, samo za pogreti v mikrovalovki? To me je zanimalo. Hvala za podatek!
Lahko bi sicer naredili še bolj napredna, sintrana iz jajčnega prahu, z užitnim ovojem (po vzoru golih hrenovk).
Gremo k mizi.
dinozaver me je spomnil še na eno zabavno reč s trdo kuhanimi jajci.
če jih grejete v mikrovalovki, jim je treba na vrhu odbiti vršiček, saj jih v nasprotnem primeru prav lepo razfuka po celi mikrovalovki in naredijo celo pizdarijo. kar pa je po svoje tudi zanimivo, še sploh, če jajco raznese v trenutku, ko lačen odpreš vrata mikrovalovke...
Vsem želim prijetne velikonočne praznike, veliko pirhov in obilo pisank!
Oooooo, dobili smo čestitko. Moji ljubi ciniki, ironične pokveke in sarkastični zblodki, dobili smo pravo pravcato čestitko. Iz Mežice celo! Krasn.
Mežičar:
Praznike si bomo prijetne vsekakor naredili, pirhov in pisanic (a ni to dvoje isto?) pa upam, da ne bo sploh.
D.L.MF:
Ene par takih v podobnih aranžnajih najdeš v apralski ediciji Playboya. Uživaj. :)
Magafotr:
Ampak to pa res nisi bil najbolj pameten. Vidim pa, da bi ti prav prišla tale rešitev.
Dinozaver:
Z okusom po jabolčni piti!
Sedmerec:
Molimo.
V apralski ediciji playboya ;)
A je to kakšen Centra spešl edišn ;)
Black Betty: to je v bistvu opravljalska edicija, ki jo je ablast pregledala in očistila vsega hudega.
Centrifuzna: a prosim lahko dobim TISTI pogled za tole predrznijo?
Ali je tista spotakljiva slika, ki me tako spominja na službo, namenjena kakšnemu prestrukturiranju klientele?
Dragi komentatorji, ne sledim vam več.
Alcessa:
?
Veron:
Ja, kje pa ti delaš, ljuba duša? Na zajčji farmi? V savni? Ali pri dedku mrazu?
Ne, slika ni namenjena prestrukturiranju klientele, le mislim na to, kaj bi moške lahko zabavalo. Nenazadnje fantje predstavljate večji del mojih bralcev. In ta aranžma je en lepših v tem velikonočnem času.
Zajčja farma, ta je pa dobra! Za koga me pa imaš, da bi moral na sliki najprej opaziti kunca, vrh vsega še zakritega? :)
Ravno na steno nasproti moje delovne mize so obesili en mehankarski koledar, ki ga v začetku meseca svečano obračajo. Potem je tu moj desni sosed, ki si z eno skripto vsake toliko potegne novo žgečkljivo sliko in jo nastavi za ozadje. Ne moreš si predstavljati, kako to odseva v okenski šipi, kadar je zunaj temno. Skratka, pri nas se hočeš nočeš nagledaš teh stvari.
Eh, jaz krivoverec, da se nisem že prej spomnil voščiti blagoslovljene ipd. praznike in naj podaljšan vikend čimbolj blagodejno vpliva na tvoje nadaljnje pisanje.
Hvala bogu, da sem vzgojen ateist. Samo lepe stvari pri teh velepraznikih: hrana, hrana, hrana. In boli me đoko od kje pride in kaj pomeni.
No, tuki teli moji kalvinisti ne poznajo ne ene kvalitetne noge šunke, hrena ni, da o potici seveda sploh ne govorim... smrk... bo treba kej izmaštat...
Veron:
Očitno deluješ v stimulativnem delovnem okolju. To je dobro.
Vse kaže, da smo v tem delovnem okolju tudi računalniško razgledani. Tudi to je dobro in spoštovanja vredno.
Hkrati pa velika količina retuširank pomeni tudi toliko manj neretuširank. To, dragi moj, pa ni ravno optimalno.
A zdaj ugibam kaj v bolj pravo smer? :)
Hvala. Upam, da bo več dogajanja kot pisarjenja. A ni to cilj? No, potemtakem ti pa tudi jaz želim pestre in realnosti polne praznike.
Ambala:
Sploh si ne predstavljam tvojega sveta. Kje zaboga so tradicionalni kanibalistični momenti?
Tu se bašejo s čokolado in marcipanom. Sem v državi z manj morbidno vero kot je pa: tole je kristusovo telo (jejte ga v spomin) in tole je kristusova kri (pijte jo v spomin)... Bljak!
Glede na vsakodnevne kanibalistične seanse v cerkvah je V.N. še zelo nedolžna...
Objavite komentar