Fotoreportaža z Žal (malce netipična)

Ker poskušam prehitevati čas, v resnici pa ga včasih niti dohitevam ne, sem danes komaj še aktualna.

Na Noč čarocnic in na Dan mrtvih (ja, oboje in hkrati) sem se v prijetni družbi podala na turistični obisk Žal. Ker nisem iz Ljubljane, imamo britofe drugje (tam, kjer talajo popolne odpustke, mimogrede). Izpostavila bi rada nekaj utrinkov, ki so me najbolj fascinirali.

Za začetek, naj le omenim, da duše umrlih ne počivajo v miru.
Podnevi jih obiskujejo svojci, ponoči pa se na veliko dela. Kamijoni, traktorji, odvoz smeti, kosilnica, kamnoseki z reflektorji ... vse to se je dogajalo med 22. in 1. uro zjutraj.

Ena lepših ugotovitev, ki te pričaka že na vhodu na ljubljanski britof je, da so ljudje vseh generacij na Žalah fit! Na vratih in okoli njih smo našli mnogo tovrstnih letakov.

Kot vemo, so Žale delo pomembnega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, zato se jim tudi reče Plečnikove Žale. Nismo pa vedeli, da je sloviti arhitekt pustil svoj pečat tudi na cvetličarni. Na Plečnikovi cvetličarni!
In še od daleč:

Med ogledom grobom smo bili še posebej pozorni na skupinske grobove in VIP grobove. Mnogo smo jih fotografirali in morda bo kdo drug in kje drugje našel čas in prosor, da vam predstavi še ostale fotoserije. Jaz sem se navdušila predvsem nad grobom sprave, kjer je zasejana tudi lipa sprave. Prav tam sem našla tudi krasno ikebano (z belimi, modrimi in rdečimi vrtnicami), ki jo je darovala VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Že vnaprej vam povem, da nisem hodila po grobu, nisem skrunila inštalacije, le slikati sem se želela z Vlado Republike Slovenije. Nenazadnje pa ne gre za tujo lastnino, saj so vladni stroški tudi moji stroški, torej je ta ikebana posredno tudi moja in se lahko slikam z njo.


Kljub silnemu prometu in velikemu številu delavcev smo srečali tudi nekaj avtohtonih prebivalcev pokopališča: angele, Jezuse in celo pravega zombija.