Napad dela in množice prijetnih zvokov

Zaradi že pojasnjenih razlogov sem se zagnala v delo. Sprejela sem vse ponujeno, si naredila terminski plan in odpovedala EXIT. Družabna skoraj nisem, parčkasta pa tudi ne morem biti več kot dva dni skupaj, tako da imam lahko mir in koncentracijo. Za tolažbo in motivacijo sem želela le na koncert Massive Attack.

Trip hop je edina od malce bolj otožnih muzik, ki sem jo intenzivno poslušala. Pri čemer velja omeniti, da meni sploh ni otožna ali zamorjena. Vsaj tri komade Massive Attack imam vedno nekje v bližini. Heat Miser v slušalkah uporabljam za uspavanje, Karmakoma ima pač jamaica' aroma, celoten album Mezzanine pa sodi med najbolj priljubljene erotične igračke za uporabo v dvoje. Koncert je bil zame zatorej obvezen.

Do zadnjega trenutka sem šarila po spletu in gradila lokalni sajt s politično vsebino. Kot že tolikokrat sem spet brala in pisala besede kot so: svobodomiselnost, ustavarjalnost, pravna država, - in jasno - ljudje, demokracija in svoboda.

Pred koncertom sem bila še vedno na delovnem adrenalinu in poleg tega sem po dolgem času srečela ljudi iz marketinga in radia. Živjo! Kje si pa ti zdaj? Kaj pa delaš? Hja, razno. Ža na samem začetku sem se odcepila od svoje visokorasle družbice in si našla dobro pozicijo. Po prvih štirih komadih sem bila malce razočarana in že sem se ustrašila, da bo cel koncert tak. Vse skupaj je bilo prepotiho.

Nato preobrat! Z vsakim naslednjim komadom je bilo bolje. Radikalno bolje. Uganka od svetlobne scenografije je podivjala, glasnost se je ojačala, ritem pospešil, telo pa je sledilo basom. Kljub temu, da sem plesala, kar običajno počnem z zaprtimi očmi, sem tukaj gledala. Ker sicer bi zamudila fascinantne svetlobne učinke in vedno več izpisanih besed, misli, političnih parol ... Absolutno zmago pa so dosegli, ko so besedila s scenografije za dva komada prevedli v slovenski jezik. Le kakšna slovnična jim je ušla (npr. "z čimer"), ampak tega itak nihče ne opazi. Na smeh mi je šlo, ko sem ugotovila, da se hkrati zabavam in delam. Ne glede na to, ali sem na koncertu, ali pred računalnikom, gledam isto! Human rights, revolution, people, democracy, freedom ...


Kot nas je v prvem letniku na vajah politologije učil Tonči Kuzmanić: Vse je politično!

A ni bilo še konec. Po vseh hitih, dveh bisih, poloskanju in vpitju, sem na izhodu srečala še Katarino Kresal in Stojana. Prav tako navdušena. Ko sem v svoji zmešani evforiji bogve kaj govorila, me je pa vmes ustavila še Maša, zanimiva, topla in najbolj pisana oseba, kar jih poznam. Izgubila je mojo telefonsko in me ni mogla poklicati, da se zahvali za člančič o tatujih. Tudi navdušena.

Ko sem prišla domov, sem motivirana in inspirirana nadaljevala z delom.