Ljubljanski taksisti - naključje ali simptom?

S taksi službami do sedaj nisem imela nobenih resnih težav. Ja, Metro taksisti so mi kdaj po 5 minutah odpeljali, čeprav je bilo rečeno, da jih še vsaj 3 minute ne bo. Včasih kdo ni imel drobiža in smo morali še to reševati. Dvakrat mi do sedaj niso poslali na dom originalnega računa, čeprav smo bili dogovorjeni. Dobnarije pač, zaradi katerih se mi ne zdi vredno izgubljati časa.

Četrtek zvečer.

Okoli 21. ure sem poklicala taksi EUROS in že po telefonu povedala, naj mi pošljejo takega, ki mi bo na koncu lahko napisal originalen račun.

Striček je bil totalno ležeren in res počasi peljal, čeprav sem mu namignila, da se mi mudi. Okej, pravila. Par minutk gor ali dol. Že med vožnjo mu namignem, da mi bo na koncu moral napisati račun, in takrat se je začelo:
"Jaooo, a pisali bomo? A je res treba?"
"Ja, je treba."
"Uh, a so tako strogi? In je res treba? Dobro, bomo pa pisali," na koncu pristane. Na cilju stari resno mečka s tistim blokcem za račune.
"Koliko napiševa?"
"Ja, 8 €, toliko kot je cena."
"8 € je že itak. Koliko napiševa?"
Nič mi ni bilo jasno: "Zarad' mene lahko napišete 15, ampak tukaj imate 10 € in 2 mi morate še vrniti."
Stari mečka, počasi izpolnjuje listek in na na koncu: "Za koliko sva se zdaj zmenila, da napišem?"
"Nič se nisva zmenila! Napišite mi že ta račun za 8 € in vrnite denar. Mudi se mi!"
"Joooj, pa nimam 2 €" in med jamranjem premetava cente v tistem predalčku med sprednjimi sedežema.
Bila sem že besna. "Lejte, vi opravljate storitev. Jaz vam plačam za to storitev in prosm, da ste korektni, mi vrnete denar in date račun. Takoj!"
Počasi je preštel kup kovancev po 50, 10 in 5 centov, tako da je nabral 2 € in vmes našel še čas, da mi pove: "Joooj, gospa, vi ste najslabša stranka!"
"Lahko noč tudi vam!"

Za nazaj sem poklicala taksi službo Laguna in naročila taksi, ki mi bo na koncu lahko izstavil račun.

Tokrat me je peljal mulček, na videz kakšno leto mlajši od mene. Nekje blizu cilja sem ga pripravila: "Na koncu mi boste dali originalni račun. O.k.?"
"Joj, gospa, to bi pa mogl prej povedat."
"Ja, saj sem. Vedno prej povem!"
"Ja, ne, niste, ker potem ne bi jaz prišel."
"Seveda sem. Vprašajte telefonista. In ni moj problem, če vas ni obvestil."
Zaradi sranja in mečkanja nekaj ur prej, sem sklenila, da tokrat ne bom težila. Le vprašala sem: "Kako pa to, da nekateri imajo originalne račune, drugi pa ne? A ni tako, da bi moral to vsak imeti?"
"Ja, saj jih imam jaz tudi, ampak se mi ne da pisat."
"A me ti zajebavaš?"
Mulo se mi reži: "Ne, res se mi ne da pisat."
"Ne morem verjet'! Vzem' blokec in napiši. Ajde."
In spet jamranje in mečkanje: "Joj, no, kje ga sploh imam ..." Najde še deviški blokec za pisanje računov, počasi odtrga listek ... "Zdej mi bo šlo full cajta za tole ..." išče kuli, jamra ...
No, na tem mestu sem imela vsega dovolj, ga poslala v rit in odšla. Sklenila sem, da je škoda mojega časa za take taksiste in da se bom raje obrnila na njihove nadrejene.

Še prej pa vas sprašujem za mnenje. Je to normalno? Se še komu dogajajo taka jajca? Sem res preveč zajebana stranka ali je težava nekje drugje?