20. avgust 2009

Romanje na Brezje

Pred dvema letoma je šel 15. avgusta kvartet norcev na Brezje. Noro je bilo to, da smo na dela prost dan zjutraj vstali, se zbrali in odpeljali na Gorenjsko. Noro je bilo tudi marsikaj drugega, ampak na koncu smo bili vsi zadovoljni, da smo se udeležili dogodka. Nenazadnje smo bili priča največjemu festivalu kiča in zaradi zapisa sem spoznala dve simpatični osebi.

Letos smo dogodek ponovili v večjem število. 15. avgusta nas je sedem romalo na Brezje. Izlet, družba, kič, dogodek ... same krasne stvari.

Uspelo se mi je prebiti v cerkev, kjer je brezjanska Marija Pomagaj, Mati Božja, "mati naroda, najsvetlejša, nedolžna", ipd. stala v svojem oltarju. Odgovorni so ji tokrat prizanesli z izpostavljanjem močnemu poletnemu soncu.

Morda je bilo krivo to, da sem morala podrobnosti razlagati prijateljici iz Srbije ali kaj drugega, a dogajanje se me je dotaknilo, presenetilo me je. Ker sem ateistka, nisem nikoli dojemala religij osebno, temveč bolj kot razlago sveta. Kot zgodbe. Voodoo v vseh različicah mi je bil zato najbolj zanimiv. Obredje mi tako predstavlja poseben del, ki je zanimiv sam po sebi in kot simbol nečesa, ne pa zato, ker bi imela molitev ali celoten obred kak vpliv na človekovo vsakdanje življenje.

Ampak tista gneča in tišina okoli oltarja Marijine slike sta bili veliki. Ljudje so en za drugim lezli na kolena in po kolenih krožili okoli oltarja. Drugi del množice se je odcepil in šel peš po daljšem hodniku okoli oltarja.

Dokler ne bom naredila ene od teh poti, ne bom vedela, kako je tam za zidkom in zakaj ljudje hodijo okoli. (Tako kot me še vedno matra, kakšnega okusa je hostija.) Malo sem oklevala ... in se odločila za daljšo pešpot okoli oltarja.

Prvič sem dojela, kakšen pomen ima lik Marije za tiste, ki vsako leto množično prihajajo na Brezje. Marija ni mitološko bitje, ampak njihova mati. Ni mrtva ali nekakšen duh, ampak je živa in vseprisotna. Seveda je bila tam. Marija ni simbol dobrote in ljubezni, ampak to vse je. Marija tudi ni nekje drugje, ampak je tam, z njimi in vsemogočna. Stene hodnika so bile od tal do stropa polne slik, marmornih plošč, gobelinov in pisem. Ljudje so se Mariji zahvaljevali. Stara gospa, ki je hodila za mano, je hlipala. Ljudje so s svojimi prošnjami polnili prazne liste knjig. "Reci ji, da naj naredim popravca," je šepnilo mlado dekle, medtem ko je mama vpisovala prošnje za celo družino. Da misliti ...

No, kič pa je bil tudi tokrat spektakularen.


Levo zgoraj: Marija Pomagaj v oltarju
Desno zgoraj: Zid zahval za oltarjem
Levo sredina: Angelčki v akciji
Desno sredina: Veliko angelcev za veliko različnih namenov. V različnih velikostih.
Levo spodaj: Kvazibarbike in svete podobe
Desno spodaj: Napis

6 komentarjev:

prgrmr pravi ...

Mimogrede, če je bila letos sobota, se mi zdi, da pred dvema letoma ni mogla biti. ;)

Centrifuzija pravi ...

Joj, seveda, dela prost dan je. Pozabila. Hvala. Popravljam.

Megafotr pravi ...

lol @ popravc in akcija angelčkov

Vanja pravi ...

Čedno! Ob branju tegale zapisa se me je polotila želja, da morda naslednje leto tudi jaz obiščem ta sveti kraj. Morda se spreobrnem, še je upanje zame...

Centrifuzija pravi ...

Kameleonka, veš kaj, pojdi z nami, pa se gotovo ne boš. ;)

Vanja pravi ...

No, to je pa vsekakor dobra ideja! :)