Ste se kdaj tako zlili s svojim delom, da sploh niste vedeli, kdaj delate? Ker ste v tem uživali.
Ste se kdaj tako povezali s svojim delom, da ste delali 24 ur na dan? Ko ste se zbudili, ste se ob zajtrku delali. Ko ste imeli malo časa, ste malo delali. Ko ste bili na počitnicah, ste tudi malo delali.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste se tako navezali na svoje delo, da ste ga niste mogli spustiti, čeprav zanj sploh niste bili več plačani?
Meni se namreč to redno dogaja! Nekaj mi sicer pravi, da se tovrstna navezanost ne splača najbolj, a si ne morem pomagati. No, v resnici se mi zdi, da si niti ne bi tako zelo rada pomagala.
.
17. september 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
6 komentarjev:
Ja. Bod srečna. Jaz komaj čakam, da spet dobim takšnega.
Hja, so tudi slabe stvari pri tem.
- Na lepem se ti zgodi, da si sčasoma nakopičiš 3 različna dela in za nobenega nisi plačan.
- Partner lahko upravičeno pizdi, ker si daješ toliko dela - tudi med vikendi, dopusti ...
- Obremenjuješ se z neko odgovornostjo, je je sploh ne potrebuješ.
- V bistvu ti je to strošek - časovni in morda tudi finančni (če v tujini visiš na internetu ali pa posredni, ker bi ta čas lahko delala kaj dobičkonosnega)
Ampak meni vse to odtehta misel, da nisem v službi. Vse lahko, samo službe nočem.
Dej, nehi bluzit. Sploh ne štekaš. Govorim o tem, da se ti projekt zaključi, ti pa še kar spremljaš, kaj je z njim in svetuješ pomagaš, se javljaš ... pač prostovovoljno, ker se navežeš.
Sam' na guob'c!
Te čisto razumem. Če nek čas posvetiš projektu, te potem tudi zanima kaj nastaja iz tega.
"V bistvu ti je to strošek - časovni in morda tudi finančni" - sej hobby je tudi strošek ;)
Objavite komentar