Pri zdravniku

Nekatere reči pač niso za v blog. Nekatere pa kar kličejo po tem. Na primer sledeči dramski prizor.

Jaz: "Daaan."
Zdravnica: "Dober dan. Kaj pa je bilo?"
Jaz: "Pred pol leta sem imela nesrečo in sem se nasadila na en rjast kavelj. Tukaj čez stegno in dimlje imam brazgotino in si jo še vedno mažem in masiram. No, ampak se je včeraj malo odprlo in sem raje sem prišla, ker je smotano vse skupaj in se rana ne suši. Raje vi to poglejte in svetujte. Pa še kakšna krema za hitro celjenje bi mi prav prišla."
Zdravnica: "Oh, takih krem pa nimamo. Kar vlezite si in pokažite."
(se slečem, vležem, odflajštram)
Z: "Saj to je pa morala biti kar globoka rana ..."
J: "Ja, zelo. Sem bila 1 teden v bolnici in 1 mesec doma počivala."
Z: "Uuuu, ja, seveda, saj vidim. Kako se vam je pa sedaj to zgodilo, da se je odprlo?"
J: "Jah, malo preveč sem raztegnila nogo vstran, pa očitno ni bilo dovolj prožno."
Z: "Kako? Pri telovadbi?"
J: "Ja ... pri telovadbi."
(gospa gleda moje dimlje iz različnih smeri, nekaj prčka)
Z: "Najbolje bi bilo dati kak šiv, bi se hitrije zacelilo, ampak je že kar malo pozno. Kdaj točno se vam je to zgodilo?"
J: "Včeraj ..."
Z: "Zvečer?"
J: "Ja, okrog 3. ure ponoči."
(zdravnica se uvidevno dela, da ne opazi diskrepance mojih informacij)
Z: "Nič, saj ni tako resno - le malo boste morali paziti in počivati! V ponedeljek pridite na previjanje."

Pa sem spet tam: Paziti in počivati. To je najhuje. To sem počela depresivno obdobje od oktobra do januarja. To je v nasprotju z mojim obstojem in življenjskim stilom! To me ovira.

Ker mi niso naklonili šiva in ker gojim dvome do kompetenc ZD Šiška, sem šla še malo na urgenco, če mi mogoče tam dajo ta famozni šiv, ki bi pospešil celjenje. Če sem jih imela približno 26 in enega vezanega (ki je povzročil zmedo osebne zdravnice, treh sester v ZD Šiška in masaker na moji nogi, ko so ga poskušali vzeti ven - pravim poskušali, ker so dejansko to počeli in jim ni ratalo!!!), potem je vseeno, če dobim še enega. Na urgenci so mi poklonili napotnico za kirurga v ponedeljek, da še malo pogleda moj body art - morda je vseeno še kje kak šiv, ki onemogoča hitrejše celjenje. Naj gledajo in me končno zaflikajo, zaboga!

Do takrat pa ... živela zabava pred TV-jem! Posebne priložnosti pa bom proslavila z obiskom kina ali teatra.

Odločila sem se, da ne bom razkazovala mojega body arta. Za to odločitev ste bralci lahko hvaležni.