V resnici ne poznam nobenega prostovoljca/prostovoljke, le bodoče japije ali pa čudake, ki se trudijo, da bi kapitalistično naravnanost sveta zanikali. Seveda jim to ne more uspeti, ker ostajajo na nivoju protestov za osvoboditev živali in podobnih izpadov. Ampak prostovoljstvo je nekaj drugega, pozitivnega in splošno dobrega, se mi zdi.
Na Imagu nadaljujemo s sponzorsko/donatorsko in v veliki meri gverilsko kamapanjo za spodbujanje prostovoljnega dela in oglaševanja spletnega mesta prostovoljstvo.org. Poudarjamo, da so prostovoljci normalni ljudje, razlogi za njihovo delo so različni, odločitev za prostovoljno delo pa smo hoteli obeležiti s spominskimi ploščami (ki so v resnici malo trpežnejše nalepke). Primarna ciljna skupina: dijaki, študenti; sekundarna ciljna skupina: zaposleni, splošna javnost.
Ravno danes se je v Ljubljani začel Festival prostovoljstva mladih in s Katarino (vodjo projekta) sva našo kampanjo predstavili petdesetim poslušalcem, za katere mi še zdaj ni jasno, kdo točno so bili. Baje socialne delavke, mentorji prostovoljcev in še kakšni verjetno, ki jih zadeva zanima.
No, tam vmes je sedela prfoksa, ki me je zadnje leto gimnazije pripravljala na maturo iz biologije (ja, v neki fazi zblojenosti sem hotela to celo študirati). Streznil me je informativni dan, ko sem videla urnik na biologiji - blok ura organske kemije in takoj za njo še blok ura anorganske kemije. To ne more biti kaj prijetnega!
Na splošno imam prav lepe spomine na srednješolske prfokse. Predvsem na tiste, ki niso doživeli živčnih zlomov in so nas uspeli pripeljati celo do konca šolskega leta. Ga. Škornik je bila uvožena z Bežigrajske gimnazije, kar je vsaj meni vlivalo precej upanja, da bom celo naredila maturo. In ko sem jo videla, sem ves čas hotela pozdraviti in kaj reči. Doma so me učili nekih takih iskrenih potez. Če na primer srečaš koga, ki ti je fajn in je prispeval k tvoji prihodnosti, potem je lepo, da mu to poveš, ker srečanemu verjetno tudi veliko pomeni, da je nekomu fajn in da je celo prispeval nekaj k tvoji prihodnosti. Ampak ga. Škornik je bila 10 metrov stran, vmes so bili ljudje in v dvorani tišina. Ko sta se med mojim govorjenjem najina pogleda srečala, me je skoraj odnesel trenutek sproščenosti, ampak sem se malo zadržala. Predvsem zato, ker sem že prej pribila eno dvoumno neumnost o "osrečevanju tega potrebnih". In če se reži Katra poleg mene, potem sem jaz pač težko smrtno resna. Zdaj mi je valda žal, da Škornikove nisem pozdravila.
Tole je WC plakat, ki je povzročil že nekaj debat in pregovarjanj - meni najljubši. Moj cilj je bil pač, da gre punca v Ortu lulat in, ko pride nazaj eno nadstropje višje za svojo mizo, reče frendici: "Ej, stara, veš kak plakat je na skretu?"
Na Imagu nadaljujemo s sponzorsko/donatorsko in v veliki meri gverilsko kamapanjo za spodbujanje prostovoljnega dela in oglaševanja spletnega mesta prostovoljstvo.org. Poudarjamo, da so prostovoljci normalni ljudje, razlogi za njihovo delo so različni, odločitev za prostovoljno delo pa smo hoteli obeležiti s spominskimi ploščami (ki so v resnici malo trpežnejše nalepke). Primarna ciljna skupina: dijaki, študenti; sekundarna ciljna skupina: zaposleni, splošna javnost.
Ravno danes se je v Ljubljani začel Festival prostovoljstva mladih in s Katarino (vodjo projekta) sva našo kampanjo predstavili petdesetim poslušalcem, za katere mi še zdaj ni jasno, kdo točno so bili. Baje socialne delavke, mentorji prostovoljcev in še kakšni verjetno, ki jih zadeva zanima.
No, tam vmes je sedela prfoksa, ki me je zadnje leto gimnazije pripravljala na maturo iz biologije (ja, v neki fazi zblojenosti sem hotela to celo študirati). Streznil me je informativni dan, ko sem videla urnik na biologiji - blok ura organske kemije in takoj za njo še blok ura anorganske kemije. To ne more biti kaj prijetnega!
Na splošno imam prav lepe spomine na srednješolske prfokse. Predvsem na tiste, ki niso doživeli živčnih zlomov in so nas uspeli pripeljati celo do konca šolskega leta. Ga. Škornik je bila uvožena z Bežigrajske gimnazije, kar je vsaj meni vlivalo precej upanja, da bom celo naredila maturo. In ko sem jo videla, sem ves čas hotela pozdraviti in kaj reči. Doma so me učili nekih takih iskrenih potez. Če na primer srečaš koga, ki ti je fajn in je prispeval k tvoji prihodnosti, potem je lepo, da mu to poveš, ker srečanemu verjetno tudi veliko pomeni, da je nekomu fajn in da je celo prispeval nekaj k tvoji prihodnosti. Ampak ga. Škornik je bila 10 metrov stran, vmes so bili ljudje in v dvorani tišina. Ko sta se med mojim govorjenjem najina pogleda srečala, me je skoraj odnesel trenutek sproščenosti, ampak sem se malo zadržala. Predvsem zato, ker sem že prej pribila eno dvoumno neumnost o "osrečevanju tega potrebnih". In če se reži Katra poleg mene, potem sem jaz pač težko smrtno resna. Zdaj mi je valda žal, da Škornikove nisem pozdravila.
Tole je WC plakat, ki je povzročil že nekaj debat in pregovarjanj - meni najljubši. Moj cilj je bil pač, da gre punca v Ortu lulat in, ko pride nazaj eno nadstropje višje za svojo mizo, reče frendici: "Ej, stara, veš kak plakat je na skretu?"
Objave
8 komentarjev:
Uf, tole pa prov vabi na kaksen spoof ;)
Drugace imas pa akcijo omenjeno tudi tukaj.
Link je že zaokrožil po firmi. Hvala Matjaž. Super, da ga je tip celo fotkal. Zdaj očitno delam tudi prostovoljni kliping.
Spoof: ja, samo ne krast idej. Velja za vse bralce in vsa besedila.
Raje se oglasite, da se skupaj prijavimo na Magdaleno. Žal opisana akcija ne izpolnjuje pogojev glede EMŠO številk pri vseh sodelavcih, sicer bi jo že prijavili.
mogoče bi svoj blog označila z CC licenco.
http://www.creativecommons.org
and u got blogrolled. keep up the good work.
Eden boljših če ne celo najboljših WC utrinkov....
viva creativa!
Jure, thx.
Res! Sploh po zadnji izkušnji, ko sem res naredila HUGE šlamparijo in zajebala big time nekaj na jobu, me tak post malo pomiri.
Direktorju je pa tudi tako všeč ta plakat, da ga je obesil na službeni WC, čeprav tam ni nikoli kakšnih frajerjev za osrečevat. (žal :))
No, oglaša se omenjena tršica/prfoksa. Škoda, da je bilo 50 ljudi prevelika ovira za vzpostavitev stika. Pa kdaj drugič. Pa ne zaradi domače vzgoje. Z veseljem poklepetam z vsakim, s katerim spet križava poti. Če me le ustavijo.
Pozdrav, Metka
Pozdravljeni.
Mislim, da imam predvsem srečo, da ste vi našli mene. Super se mi to zdi.
Lepo se je srečati ... tudi virtualno.
Hvala in veliko sončka.
Uau, tole sem šla še enkrat prebrat in mi je res KUL.
Objavite komentar