Zakaj si ne vzame cajta, gre na dopust, se prepusti lenarjenu in preprosto uživa sama s seboj? Zakaj nam/mi ne da miru? Zakaj!
Prehitro sem se hvalila v prejšnjem zapisu. Nesreča nikoli ne počiva. Kot da mi to še ni jasno! Mi je. Še predobro. In mojim bližnjim tudi. (Grega, Ursha, Gregorg, Blodnjak, Chewap, Tegobnik ... vsem je že tako nazorno jasno, kako rizična znam biti, da je to postala že skupinska zabava.)
Kako ubesediš nesrečo? No, verjetno bi jo jaz morala malce lažje kot soudeleženi, ki ga je v obup spravljal že nek smotan obrazec t. i. evropsko poročilo. Kako ubesediš tisti trenutek, ki traja, ko ti je vse jasno, a si vseeno nemočen. In čakaš ... a bo šlo ali ne bo šlo? Ni šlo, valda. In kako potem opisati tisto mučno reševanje zoprne situacije. Evo, bom, zaradi sebe.
In ja, bila sem kriva, čeprav ne vem, kako bi se lahko trku izognila. Soudeleženi voznik je prepričan, da ne bi smela zavirati. No, silno me zanima, kako NE zaviraš, če si pred ostrim ovinkom in je pred teboj na lepem nasproti vozeč avto. Hitrost čisto normalna. Refleksen pritisk na zavoro. Na cesti led. V ovinku desno mene nese levo. Faaaaaak!
Bgggghhhrrrr ...
Sem cela. Vsi soudeleženi prav tako.
Vozilo A: "Avto, ki ne stane 200 jurjev", udarec v levi zadnji bok, odpadel zadnji pokrov kolesa, skrivljen blatnik pri strani, težava pri odpiranju prtljažnika.
Vozilo B: Moj Cliotek, razbita leva luč in lev smernik, barva zdrajsana, udarec v blatnik, zmečkanina na sprednjem pokrovu, škripajoča voznikova vrata.
In potem so se začele debate na cesti sredi gozda.
Na srečo sem imela v avtu skuliranega Andreja (uradna priča), ki je podobno situacijo že doživel in voznika vozila A (cca. 40 let) uspešno miril, ko jaz nisem zmogla več. Dvakrat sem se raje umaknila, ker če mi nekdo 10-krat ponovi: "Jah ... ne vem, ne vem ... vi ste krivi ...", ko to že vem, lahko postanem živčna. A lahko, prosim, začnemo konstrukrivno reševati situacijo, pisati izjave, poročila in karkoli je že potrebno? Ne, ne bo šlo, ker bo on potem "potegnil ta kratko". Raje še malo jamrajmo. Gospod, prvič se mi to dogaja, samo povejte in bom. Vse bom, res, samo nehajmo debatirati, komplicirati in stokati sredi ceste.
Hočem domov, rada bi le, da me nekdo objame in reče, da bo vse OK. Samo to.
Bližnja gostilna. Reševanje obrazca. Nove debate. Pesimistično razpredanje, da te obrazci itak ne bodo veljavni, in naj kar pustim osebno ali vozniško. Ja gospod, dam vam telefonsko, podatke, kupon, podpisano izjavo o krivdi in evropsko poročilo, ampak osebnih dokumentov pa ZAGOTOVO NE. Če bi bilo po moje tudi GSM cifre ne bi pustila, ker se v evropsko poročilo lahko zapiše tudi e-naslov, vendar on "tega nima nič naštimano".
Še dve sreči sta bili v avtu pred menoj: Tea in Tegobnik, ki sta mi pri vsem tem nudila rokce, ramena in objeme, ko sem to rabila. Drug teden se bom soočila s stroški moje škode. Draga moja, morda bom spet potrebovala vajine objeme in sočutne poglede.
9. marec 2006
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
15 komentarjev:
pa kaj tipu ni jasn .. sej maš zavarovanje za to .. škoda k nisem bil zraven .. bi mu betico razčesnil če bi kaj preveč razpredal .. tko da evropsko poročilo je dovolj .. razen če čte bit tolk nesramni pa polcijo klicat !
Lansko leto je bilo leto propadlih vez...letošnje je očitno leto prometnih nesreč...pa naj bo to v kup snega...črnogledega nezaupljivega 40-letnika ali pa še hujše...nezavarovanega pijanega debila brez državljanstva ki obrača svoje neregistrirano vozilo sredi nemške ceste ponoči...ampak če potegneš črto...najbolj važno je da si cela ti...da je ceu andrej in da je ceu tut tisti tečnež...nesreče se pač dogajajo...vklop spet tvoj positif etitjud pa se zahval svojim sposobnostim in teti sreči da se je končal tko kot se je...če boš pa najdla kakšen prost trenutek si pa vabljena na šalco neskvik kakava al pa sveže stisnjenga pomaračnega soka s kostanjevim medom in na relaksacijo ki sem zravn obvezno paše...;)
eh Tamči, to se pač zgodi tudi najboljšim. Jebeš pleh, važno je da si cela in zdrava. O mentalnih pešcih pa ne bi izgubljal besed... Objem
lepo je videt, da so vsaj prsti in kakšen košček glave očitno celi, da lahko pišeš! kar je glavno: ostali kosi, če je bilo morebiti kaj škode na njih, in pleh se bodo že zacelili... kakorkoli že, se zgodi... tud v boljših familijah... je vsaj zakaskan avto, da ne bo udarec po kreativnem žepu prehud? ;)
sam sem se zaletel enkrat samkrat. na avtocesti. hyundaju v rit. v ogledalu sem oprezal za neko damo, ki je vozila za mano. in preziral bremzanje pred sabo do trenutka, ko je bilo prepozno. tako da sem hoji po bremzi navkljub nabasal hyundaja. mlada dama zadaj se je seveda zaletela vame. in da bo štala res popolna, se je izkazalo, da je bila pravzaprav - tip...
mimogrede pa še: tole o letu propadlih vez... ali pa vsaj o letu veznih težav, da zaobjamemo širši razred ljudi... je pa res zanimiv fenomen... vsi trdijo to... bi veljalo posvetit kakšno raziskavo temu...
ja jaka...jst se lahko pofočkam...mesec oktober je biu usoden...;)
Tamara, moje sožalje, drugače pa važno, da si cela!
Joj, kok lepo od vas, da me virtualno objemate in tolažte. Sej ni nič hudega. Sem pa vsak dan bolj prepričana, da so blogi fajn in ljudje, ki se beremo, tudi.
JaKa, kaska sicer nimam, ampak saj tebi je jasno, kako imamo oglaševalci polne žepe denarja in bom tudi to zmogla :)
Za parčke in razpadle veze ne vem, nimam podatkov in niti ne spremljam. Lastnih izkušenj s tega področja pa kot "zakrknjena samka" nimam. Pač vak začetek ima svoj konec, pride in gre.
itak, itak... ah, ti čudoviti klišeji... par črticam belega se odrečeš, pa bo denar še za avto, ne... ampak bi pa znala produktivnost trpet... zapovrh pa si zdaj ne moreš privoščt, da bi popušila na kakšnem pitchu, zdaj je vprašanje avto, ne le nos... evo začaran krog... ;)
bogica
JaKa:
Samo da nam domišljija dela, kenede ... :) Bom jaz prekinila začarani krog in se raje še malo vdajala fantaziranju o tvoji pojavnosti s klobukom, stajlish očalci, sovpadajočimi hlačami in sprehajalno palico.
Ostali: Sej paše mal pojokcat, ampak sej vemo, da sem bila jaz kriva. Zajeb pač.
Kaj se sekiraš. Zaletela sta se dva avtomobila, ki skupaj nista vredna 400 jurjev.
Pa dobro se je končalo. Glavno, da si cela.
tamara, a bo kej frocou? tvoj avto se je ocitno res kr mocno zaljubu :-)
Tomaz:
Ma, ja, je tko trapast in strasten k jaz. :) Se kar zapali. Sam jaz kot varovanka in lastnica avta odločno nasprotujem takim vezam.
ja, te veze stanejo in so preveč drage! maš prou
Mnjah. Meni se avto dostikrat kar sam na parkiriscu skurba. Ne mores pomagati. Sploh.
Objavite komentar