Današnja Modra misel kaže na podobnost mojega in Vodničinega razmišljanja. Čakanje je zame nekaj skrajno nadležnega. Rada celo rečem, da je čakanje celo v nasprotju z mojimi življenjskimi načeli in verskim prepričanjem. Še več. Situacija je včasih tako obupna, da je to začutil celo Bajaga, prepoznal moj moto in ga uglasbil: "Tamara - čekanje me strašno zamara."
No, Vodnica pa itak ve:
"Time goes by so slowly for those who wait."
6. februar 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
3 komentarji:
U! Čakanje! Moja priljubljena tema. Da ne rečem, opravilo. :)
Sittin', lookin' at the clock time moves so slow
I've been watchin' for the hands to move
Until I just can't look no more
A si te ni zdi, da skozi celo besedilo Hung Up precej neodločna? Ampak zato je seveda samo še večja. Če se prav spomnim nekje na sredi celo pove, da "ne ve, kaj naj naredi". Seveda se ji potem posveti, ampak ta trenutek (no, VERZ) dvoma je vseeno pomenljiv. Sicer pa je najlepše, ko oponaša zvonenje telefona. "Ring, ring, ring." To je super.
Dinozaver: zelo moderno. Namreč čakanje kot opravilo.
Nekje drugje:
Ja, saj vem, na kaj si se tokrat obesil. Na dejstvo, da vseeno čaka dan in doč. No ja, je pač imela načrt in se ji je zdelo vredno čakati. Ampak vse ima svojo mejo. Petnajst do dveh je bilo čakanja dovolj. Jaz v tem ne vidim nobene neodločnosti.
Sicer pa mi bolj kot oponašanje zvonenja simpatično oponašanje ure: "Tick tick tock".
Dinozaver:
Ka pa vem. Cel koncept mi je malce tuj.
Objavite komentar