Da ne bo zmešnjave, bo najbolje že na začetku razložiti neologizem "sedečka" in se šele nato spustiti v konceptualne težave s sedečko.
"Sedečka" je koncert, pri katerem občestvo sedi. Koncert je javna glasbena prireditev. To vemo.
Včeraj sem se po priporočilu udeležila ušesom zelo prijetnega koncerta. V Elektrarni je nastopila hrvaško-slovenska zasedba Mildreds. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi šlo za dvourno sedečko. Ponovno sem se prepričala, da na žalost sedečke niso zame.
Pri sedečkah je prav element sedenja tisti, ki mi preprečuje obisk koncertov v Cankarjevem domu in še marsikje. Stoli so pogosto priviti v tla. Obiskovalci dogodka pridejo, se usedejo in ves čas zrejo v nastopajoče. Vmes ploskajo. Nobene akcije. Nobenega življenja. Le bolečine v hrbtu zaradi nepremičnosti. Tak odnos publike se mi zdi hudo sporen. Naravnost nespoštljiv je do glasbenikov, ki se na odru trudijo.
Menim, da bi morali iz čiste vljudnosti in navdušenja obiskovalci koncertov v Cankarjevem domu sem in tja izruvati vsaj kak stol.
19. april 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
22 komentarjev:
Tokrat se popolnoma strinjam. Sedenje je bilo mučno. In ves čas sem imel slab občutek, da nekomu za mano zastiram pogled, zato sem sedel zgrbljeno in nisem opletal z rokami. Elektrarna je sicer lep koncertni plac, ampak tribuna sux.
Tukaj nastopi moj predlog: izruvati klop!
Bomo naslednjič. Pa še z blazinami se lahko obmetavamo.
jej, pa skoraj bi šla na koncert oz. sedečko.
Ali pa stopimo na mize, stole oz. klopi in skačemo po njih.
Ah, travmatični spomini na popivanje v Holidejs pabu.
ojoj, katerikoli bend se pojavi, povsod isti ljudje... počasi bom ratala zgrožena ;)
Hja, v tejle suši bi šla tudi na sedeč koncert, samo da bi bil :)
Pa še plata Brisači prašine mi je res všeč.
Misterija, kdo v slovenski filharmoniji ruva stole je pojasnjena. Upam, da čim prej dobimo stadion v Ljubljani. Tam bo toliko sedežev, da se nekaj izruvanih stolov ne bo poznalo. In upam, da bo stadion otvoril Andrea Boticelli s svojim koncertom.
Že res da Andrea lepo poje in je slep (mogoče zato, ker se s petjem ukvarja?), ampak Botticelli je pa že 497 let mrtev in bo bolj težko še kdaj kaj zapel. Razen če se ni reinkarniral v Damjanu Murku. Kar bi bil še kar hud zajeb.
Ta teza je zelo verjetna. Ker Damjan Murko se je nedvomno rodil iz morske pene.
Vsem, ki ste spravili na mojega Boticellija lahko samo odgovorim, da včasih kakšno zadevo namerno napišem narobe, da vidim, kako pozorni so bralci "Nebulotičnih presežkov", torej bralci krajših nebulotičnih črtic. Ideja, da bi odprl Slovenia Arena oziroma nov stadion sam Damjan Murko pa se mi zdi naravnost, če citiram spoštovano Centrifuzijo, KRASNa. Glorifikacija glaszbe in športa. Ja vem. Glasbe in športa.
Beti:
Na srečo nimam travm in Holidejsa v spominu, me pa tvoj predlog spomni na prvi backpackerski izlet in na Ios, kjer je bilo skakljanje po šankih super!
Kejt:
Ne vem točno, zakaj boš zgrožena, ampak malo dramatiziranja nikoli ne škodi.
Hirkani:
Ja, verjamem, da ti je všeč. Dinozaver je na vprašanje, kakšna je muzika in če mi bo všeč, rekel, da je bolj za mame. Eto!
Dr. Onyx:
Če kdo v Filharmoniji ruva stole, je jasno, da so to navdušenci. In prav je tako!
Idejo o angažiranju Damjana Murka na državotvornih in športnih prireditvah pa skupaj s predsednižkim kandidatom d. Onyxom podpiram. Krasn bo!
Murko Curko in Nina Osenar bi lahko skupaj zapela Con Te Partiro in se med zadnjimi takti komada v snopu svetlobe dvignila v nebesa (seveda pod pogojem, da ju nikoli več ne vidimo).
Čisto odvisno od glasbene zvrsti. Sem na lastna stopala prakticiral stoječko ob Badaraku, pa tega odličnemu vtisu navkljub ne bi več ponovil. Po drugi strani se pa strinjam, tam kjer imajo glavno besedo kitare in bobni, stoli res nimajo kaj iskati.
Za akcijo bo pa treba ob pravem času na severno Primorsko ali pa 22. septembra v Buenos Aires.
Kot že rečeno, koncert zamudil. Imam pisno opravičilo...
Kar se Boccelliija tiče, ne hvala, dere se danes pa res že čist vsak bedak. Če je srotek slep ga to še ne opravičuje pred vesoljnim občinstvom. Kar se pa Murka tiče, žal rade volje povem, da se mi sanja ne kdo to je. Pa glede na cinične komentarje mogoče niti nočem vedet. Ali pač?
Ambala, verjemi, nevednost je včasih pravi božji blagosolov... :)
Kar se pa sedečk tiče je pa, po mojem mnenju, stvar zvrsti. Se mi je pa že pripetilo, da mi je stol prišel prav, da sem odspal kitico ali dve pa kljub temu nič zamudil... :)
Ruvanje stolov pa prepuščam "nogometnim navdušencem".
Tudi jaz ne razumem, kako lahko folk zdrži v stolih, če muzka kar vabi na noge...Vsi se muvajo po stolih, ampak noben nima korajže, da bi skočil pokonci (priznam, tudi sama se ne izpostavljam rada). pa samo en bi moral biti prvi...sledile bi mu množice. Seveda so tudi koncerti, kjer sem pa vseeno hvaležna, da se jih uvršča med sedečke:-) Btw, ne vem pa zakaj bi morali ruvati stole? Meni stol pri poplesavanju prav nič ne pomaga, ne vem...hmmm
Ruvanje stolov? Vandalizem, ne hvala.
Sedéčke rulz!
Jazna koncertih védno se-dim.
Veron:
Kljub temu, da pišeš pametno (in mi občasno celo laskaš), ne morem mimo ugotovitve, da so tvoja glasbena obzorja precej omejena. Akcij je vendar toliko, kot si jih naredič. In kar dve odlično bosta že to soboto, 26.4. Ena v izvedbi Sindikata v K4, drugo pa bo pripravilo Urbano plemo in jo izdatno zalilo z absintom. Kakšna Primorska, lepo te prosim!
Ambala:
Rok ima prav, vendar moraš vedeti: Če zamujaš Murka, zamujaš eno večjih bizarnosti! In temu se je včasih že težko odpovedati.
Rok:
Ja, če se gremo spanje, potemtakem priznam, da je stol lahko jako koristen. Spet imaš prav, priznam.
Val:
Kako ne razumeš? Zakaj bi morali ruvati stole? Zaradi navdušenja vendar. Ker sicer so ljudje sedeči in ploskajoči. Nobene prave akcije, nobenega izrazitega navdušenja, nobenega vidnega izraza, nobenih čustev, ena srednja žalost.
Malina:
Eh, predstavljaj si, da se trudiš za množico sedečih popeglancev. Tiho in zamišljeno ždijo in buljijo vate. Na koncu komada zaploskajo. Ali ne bi raje videla, da se nekdo zadere, dvigne roke v luft in vstane. Ali ne bi raje videla na stolih plešočih in nasmejanih gledalcev, ki ti ploskajo že med komadom?
Konec koncev imaš prav. Aktivno namreč spremljam malo trši rock, zmernejše izvedbe metala, širok spekter klasike (saj mi ni treba podrobneje klasificirati?), zadnje leto spoznavam še nuevo canción, ne branim se kakšnih kvalitetnih kantavtorjev, mogoče sem še kakšno stvar pozabil in to je več ali manj to.
Kdaj drugič bi mogoče še razmislil o predlaganih dogodkih, ampak "rdeči" prazniki so zadnja prava priložnost za polnjenje akumulatorjev, ki bodo morali zdržati vse do naše jeseni. Tako da se bom, če se le vreme ne bo poaprililo, bolj izogibal metropole in vrtel pedala po območjih medveda.
mmg., kako ti uspe toliko tipkusov ravno pri mojem odgovoru?
Veron:
A nista le dve tipkarski? No, v vsakem primeru se opravičujem. Tele strešice dostikrat kiksnem, ker nimam nalepk, in potem po občutku malo tipkam. Pogosto tudi ne pregledam vsega sproti, kliknem in šele nato vidim napakice ... če jih sploh. Itak pa vse lahko razumeš - ker toliko napak pa spet ni - in nimaš kaj jamrat. Lepo se imej in naj te ne boli rit od kolesarjenja. Jaz se bom šla kar oboje - najprej party, nato pa roadtrip v Provanso.
Bon voyage! (sorry, ne znam provansalščine) Aix je nekdaj bil še kar fajn, upam, da je še.
Objavite komentar