Kot ste že lahko opazili, sem se zelo na hitro spečala s fosilnim plazilcem in kljub temu, da moja najnovejša vzornica, Angelca Likovič takega koruzniškega življenja in neodgovornega vedenja ne odobrava, sem poskušala upoštevati vse ostale vrednote, ki jih gospa propagira. Pač, počitnice so bile pred vrati. Odločno in hitro sva si zastavila podaljšanje prvomajske praznike in si jih zamislila kot nekakšen road trip po Provansi. V lastni režiji kakopak.
Na poti se je Dinozaver odlično izkazal, saj me je moral vozakati in prenašati kar osem dni in sedem noči. Na tem mestu opozarjam na element Angelce Likovič, ki jo njen partner že 40 let prevaža in podpira. Aplavz za potrpežljivost moških!
Poleg razglednic in običajnih fotodokumentacij s potovanj se nama je sam ponudil nov koncept fotografij. Gre za t. i. koncept NEODKRITA PROVANSA, ki vključuje raznovrstne bizarke. Te očarljive koščke Provanse vam bom predstavila danes.
Za začetek sva želela pristati v Toulonu, a naju je pot zanesla v manjše obmorsko mestece La Seyne. Ozke regionalne ceste so naju vodile po zeleni, cvetoči in s soncem obsijani pokrajini. Od tam sva jo ubrala proti severo-zahodu. V gozdnatih in višjeležečih predelih so našli prostor številni kampi ... med njimi tudi O.K. CORRAL, kamp z zanimivim vhodom, totemi, vrtiljaki, lesenimi indijanskimi tipiji in podobno navlako.
Aix-en-Provence je krasno mesto, kjer sva srečala največ turistov in tudi cene so bile temu primerne. Sicer pa velja Aix za mesto fontan, saj jih je res ogromno. Skoraj vsako malce večje križišče dveh uličic premore svojo fotano. Tole je ena, ki je malce drugačna od ostalih. Iz nje naj bi tekla vroča termalna voda, ki pa je bolj kot ne mlačna.
Mesto deluje varno in mirno, vendar vam spodnja slika sporoča nekaj povsem drugega. Včasih tudi ključavnica ne zaleže.
Prvega maja sva nadaljevala pot proti severu do Apta.V skoraj mrtvi vasici sva kupila domače provansalske paradižnike po posebej nizki promocijski ceni.
V Cadenetu sva se povzpela na grad, kjer mi je postalo jasno, da francozi ne pobirajo kakcev tako kot Denis. Prva polovica poti na grad je bila polna drekcev. Zaradi gnusa in nadležnega vonja nisem pomislila, da bi v tistem trenutku iskala fotoaparat in slikala nespodobnost.
Še en večno cvetoč cvetlični lonček sva našla na balkonu Hotela Gauguin. Tole je najino balkonsko cvetje. Plastikfantastik!
No, če že omenjamo balkonske aranžmaje in živali, je prav, da pokažem, najboljši aranžma, ki je prefinjeno združil oboje. Krasn je!
2. del Neodkrite Provanse sledi jutri. V stilu dobrega vodiča vam bo pokazal svetinje, ki jih ne smete zamuditi, če se podajate v Provanso.

14 komentarjev:
hihi likovicka je bla moja ravnatlca.
najbrz sm zato tok fejst gor zrasu!
:P
Trik:
In od "Janšata" učiteljica. A lahko potegnem kakšne vzporednice? Bojda je tudi on zelo fejst. Vsaj ona tako trdi.
Kakorkoli že, čakamo, seveda, na centrifugalni vodič po Provansi. Kakšen bi bil primeren naslov prvega primerka v nadaljni popotniški zbirki?
Paradajzke sva kupila v vasi Villelaure in menda šteje svojih 2971 spečih duš (minus tista dva podjetneža, ki sta imela 1. maja popoldne odprto trgovino z mešanim blagom in produits régionaux). Sicer pa moram omeniti še bolšji sejem v Cadenetu (nad katerim Centri ni bila navdušena in ga je zato gladko zamolčala), ki je bil nekajkrat večji od našega (pa šteje vas skoraj 70x manj prebivalcev kot naše prestolno mesto), skoraj vse ulice so bile polne krame, na osrednjem trgu pa so se v počastitev nekogaršnjega rojstnega dne v gostem dimu žgali mesni izdelki - no, vsaj v peki na žaru jih prekašamo, kakor je bilo videti, saj je bil jedilnik videti precej boren - klobasice in pomfri.
eh
to je politika!
a mis da bi dalec prsla s to vlado ce bi rekla da ni fejst? :))
Da se v Franciji najde ameriški lunapark in še angleški napis na srcu (poleg namizne favne)... Očitno svet zares neustavljivo drvi naravnost v pogubo.
Kdo je pa tista Angelca?
Stalker:
No, na to bova pa počakala do jutri, a ne.
Dinozaver in ostali:
Replika: Bolšji sejem v Cadenetu je bil eno veliko smetišče. Izgledalo je tako, kot bi stanovalci nekega naselja privlekli smeti, ki bi že 20 let morale biti v smeteh, in jih želeli prodati. Žal mi je le za par barbik, ki bi jih kupila Blodnji, če mi ne bi bilo nerodno in neugodno pristopiti k prodajalcu smeti.
Trik:
Angelca mi je v intervjuju povedala še veliko, veliko več, vendar tega žal ne boš mogel izvedeti, ker si predaleč. Smolca.
Veron:
Glede na to, da si prepričan v neustavljivo drvenje sveta proti poguvi, bi MORAL Angelco poznati. Angelca je upokojena učiteljica, ravnateljica, svetovalka, vodja raznih komisij in svetov, ki se ukvarjajo s šolstvom. Je blazno energična tetkica, ki jo zadnje čase vabijo v Trenja in podobne oddaje, da zagovarja prave vrednote. Vsekakor je zelo hvaležen material za medije, ker je strastna. Krasna je!
O, moja nesojena Provansa...in to z zvrhano mero osladnosti. :)
JaKa, brez skrbi, vse berem, takorekoč čakala sem na ta trenutek, ki sem ga že davno tega napovedala. Oh, kako skeptični so bili nekateri takrat. Še pomnite tovariši?! ;)
Zakaj pa potemtakem ni Centrifuge v Blogorami, kamor sem se osebno vpisala?
Hm, kdaj pa? Res ni zanalašč, prisežem, nekateri blogi so izginili, sama sem pa zadnje čase malce prokupirana in kaj spregledam. Res, se opravičujem. Grem prec dodajat, pol bom pa šele jedla. ;)
Evo, zrihtano, zdej grem pa res jest in se obenem zgražat nad vso osladnostjo. ;)
Hvala.
Aja, ko si pa že ravno pri tem; najboljšega informativno-izobraževalnega portala tudi ni! Grozn!
Bom zrihtala še to. ;)
Objavite komentar