Na spodnji sliki je ujet pogled na delček Kovinske opreme, ki spokojno biva v naravnem okolju in ličnem betonu. Še dobro, da je zaščitena z visoko kovinsko mrežasto ograjo, saj zelenje že neusmiljeno steguje svoje veje in stebla v njen prostor.
Zapis je izraz strinjanja in odgovor na zapis v Urškovju, kjer se je avtorica zamislila nad odnosom do Narave in Industrije.
Objave
4 komentarji:
Kot sem rekla, narava je nevarna! Predlagam umik v miroljubno utrjeno stanovanjsko naselje ;)
O, kolegica, vidim, da si visoko osveščena. Mislim, da je skrajni čas, da ustanovimo društvo za zaščito betona.
res je bedno, da sredi lepe narave stoji brezoblicno industrijsko poslopje, a po drugi strani ne bi imel nic proti, ce bi nasa firmica bila nekje sredi zelenja namesto sredi LJ.
no, ko bom velikslaveninbogat bom itak kupil kmetijo, napeljal optiko, prebiral novicke in pasel ovce.
Ooo, jaz bi imel pisarno v prvem nadstropju (pod lučjo na vogalu). In notri ni nič računalnike, samo telefon, črn, na vrtenje, stol pa zeleno tapeciran in miza tudi z zelenim ultrapasom. Imam modro haljo in zalizce, očala pa čez pol glave. Kadim 57, gledam v skalovje, ki se nagiba proti meni, reflektiram, telefoniram na Jesenice in zahtevam material, podpišem, dobim kavo, tajnica ima ortopecke čevlje. Lepo je.
Objavite komentar