Ko prvič dobiš predse že povsem dodelano in za objavo primerno besedilo, poleg pa navodilo, da prav to besedilo le malo predelaj, da se storitev zaračuna naročniku, se ti že lahko svita. Ko to postane redna praksa, si lahko prepričan, da svet ni tak, kot si se učil. A morda je prav zato izobraževanje pomembno. Morda so prav zato knjige o dobrih praksah nujne. Da vzgajajo!
In potem po nekaj letih praks dobim v roke zopet knjigo.
- Kaj hudirja naj si mislim o knjigi, ki govori o PR-ju, hkrati pa sploh ne upošteva do sedaj ustaljenih terminov, ki so za timsko delo presneto pomembni?
- Kaj naj si mislim o knjigi, ki odnose z javnostmi obravnava kot nekakšno hišo petih odnosov in poleg vpelje kup prispodob z rekami, vrtovi, lotosi, drevesi, mavricami, s čustvi, stopnicami, z diamanti in seveda energijami?
- Kaj naj si mislim o avtorici, ki že v prvem poglavju zakomplicira, secira kup besed, tvori nove pojme ter celo najde pomensko razliko med domačo "ustvarjalnostjo" in tujo "kreativnostjo"?
- Kaj naj si mislim o knjigi, ki ne upošteva obstoječih težav v praksi?
Nič pretirano dobrega, če sem iskrena!
Odgovor in tudi bistvo knjige najdem na 199. strani: "Pot PRosvetljenja je pot učenja ljubezni in umetnosti življenja". To pove vse. In bore malo o odnosih z javnostmi ali trženju vobče.
Vseeno pa moram navesti dvoje, zaradi česar je lahko knjiga koristna:
1. Knjiga spomni na različnost mnenj. Mnogokrat je prav to začetni problem neuspešnega sodelovanja. Zato je pomembno, da ne sodimo le po sebi, kar pa knjiga ne izpostavlja.
2. Knjiga spodbuja posameznika k pozitivnemu razmišljanju. To je hvalevredna lastnost, ki jo zares občudujem in za nekatere je tudi uspešna. Žal pa praksa pogosto kaže, da je tudi agresivnost lahko učinkovita metoda pri doseganju ciljev. Nikjer ni omenjen ta problem in morebitna rešitev za prehod na drugačno delovanje.
Knjiga bi se lahko začela šele pri 4. poglavju. Četrto poglavje je po mojem mnenju pomembnejši del knjige, do katerega pa se je prek vseh energij precej težko prebiti. (Treh primerov zaradi pomanjkanja časa nisem brala. )
In če me danes vprašate, katero slovensko literaturo bi sploh priporočila, sta mi v spominu ostala predvsem dva vira:
- Za vzgojo v stroki bi priporočila Zlatka Jančiča, ki prek razlage družbenih menjav poudarja odgovornost posameznika v procesu trženja.
- Kot priročnik pa so najboljše knjige iz Pristopove zbirke - na primer: Preskok v odnose z javnostmi in Odnosi z mediji.
Objave
14 komentarjev:
Uh ja, se že vidi nek trend...
Jaz se sicer še nisem prebil do konca, a vidim, da ima knjiga malo skupnega s piarjevanjem in bistveno več z nekimi smernicami za pozitivno razmišljanje in odprto stanje duha. Kar je po eni strani dobro, po drugi strani pa bo marsikoga odvrnilo od branja. Sploh če pričakuješ neko razsvetlitev na poti do vodenja boljših odnosov z javnostmi.
Kot knjiga o svetlem duhu in pozitivnosti, pa je bistveno preobsežna, da bi jo nosil s seboj in jo uporabljal za kakšen trenutni navdih ali osvetlitev temnega momenta. Za to je bistveno boljša Karkoli že misliš, obrni na glavo Paula Ardena.
M.: Predvsem je pretežka. Dobesedno. Trenutno berem še enkrat debelejšo knjigo (zgolj za užitek), ki je dejansko lažja.
Paula Ardena imam, vendar je zanimiv za popolnoma drugo področja. Tisto je zanimivo za kreativno razmišljanje, a je res bolj kot nek navdih. Kot priročnik spet ne bi šel skozi.
Sklenil sem, da o knjigi ne bom blogal, bom pa sitnaril v komentarjih. :D
Torej:
Všeč mi je smer knjige .. Osebna konsistentnost je nujna za dobre odnose. Ker so odnosi z javnosti VEDNO odnos neke konkretne osebe z neko drugo konkretno osebo, je še kako pomembno, da komunikator ni zafrustrirano bitje, pač pa odprt, miren in v sozvočju z vsemi mogočimi tuzemskimi, nadzemskimi, podzemnimi in inozemskimi :D energijami.
Problem je, ker avtorica s te zame zelo zanimive smeri zaide. Pravzaprav zaide v vsakem drugem odstavku, kar močno vpliva na berljivost. Hrček je celo omenil besedo žlobudranje. Malce grob izraz, ampak na mestu.
Knjigo seveda sprejemam tudi kot avtoričin piar projekt.
In ključni piar problem tega projekta je definitivno izgled knjige. Knjiga s svojo fizično težo, udarnim naslovom in obljubami na platnicah obljublja mnogo več kot ponuja.
In knjiga hitro postane tudi sporna z vidika okolja. Lahko bi imela manj teksta, manjše črke, lažji papir in mehkejše platnice, pa bi umrlo kakšno drevo manj.
@centri: Arden je super za navdih in za kakšne fine preobrate v razmišljanju. 9K zaradi raznih duhovnih in podobnih medklicev dojemam kot tako, a je bistveno predolga s svojimi napotki za pozitivno razmišljanje in razna sozvočja ter ujemanja s kozmosom in vsemi ribami, ki so tam zunaj.
@mitja: dobro si to sklenil. Osebna konsistentnost in vse ostalo je ful super, a ne v knjigi, ki hoče biti PR priročnik.
Dobra opazka, glede ekološkega momenta. Menda bi lahko ustrezala vsaj EURO 4 normativom ;)
Evo, kot blago ekološkoozaveščena osebica morebitnemu kupcu prodam svoj izvod knjige za 35 EUROV. Nima smisla, da se tale masten tisk na bleščečem in debelem papirju pri meni praši, če pa sem vsebino že predelala.
Glede na to, da sem močno vpleten, saj sem med drugim predlagal, da se zadeva pojavi na blogih, se nisem želel vključevati, dokler sami ne pridete do svojih zaključkov glede knjige. Zavedam se, da ji je možno pristopiti na veliko različnih načinov. Komentiral pa bi tisti zorni kot, ki se meni zdi bistven.
O PR-ju je že veliko napisanega. Knjiga 9K se posveča predvsem fenomenu komuniciranja in odnosom. Glede na moje izkušnje, ki sem jih v zadnjih 20 letih pridobil na različnih področjih komuniciranja, menim, da je izjemno pomembno, da komunikatorji skušamo svojemu delu pristopati čim bolj celovito. Konec koncev je naše poslanstvo vzpostavljanje odnosov, kar vključuje iskanje načinov usklajevanja med različnimi vrednotami, motivi, potrebami in interesi. Izkušnje so me naučile, da to še zdaleč ni lahka naloga. Poleg nujno potrebnih strokovnih znanj so pri snovanju in izvajanju komunikacijskega programa potrebna različna znanja in sposobnosti. Med drugim menim, da je dober komunikator predvsem integrator (povezovalec). Pri tem pa ima ključno vlogo odnos, ki ga imamo do življenja, do sebe, do dela, do drugih … O tem žal ni veliko napisanega. Zavedam pa se, da bi za mnoge, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s komuniciranjem, razvoj v smeri osebnostne celovitosti in takšnega načina gledanja predstavljal bistven korak v smeri komunikacijske učinkovitosti.
Morda to zveni preveč splošno in se pri tem vprašamo, kakšno vezo ima vse to nakladanje s PR-jem.
PR vidim kot vrh ledene gore, ki je zame neločljiv del očem skrite celote, pod gladino življenja. Mislim, da se tu nekje tudi skriva odgovor na to, zakaj imajo mnogi negativno mnenje o PR-ju. Mislim, da smo za to krivi sami komunikatorji s tem, kako pristopamo svojemu delu in delno naročniki oz. vodstva organizacij, ki PR dojemajo kot vzvod za uveljavitev svojih interesov.
Kakor koli že se zavedam, da bo še veliko vode preteklo, preden se bodo stvari spremenile. Vendar se bodo, ker se nenehno spreminjajo. Knjigo vidim kot prispevek v tem procesu dozorevanja in kot glasnika novega, bolj človeškega trenda v komuniciranju.
M:
Se strinjava. Zelo.
Stric Rajko:
Vse lepo in prav, ampak nas je zmotilo, da smo pričakovali nekaj drugega, kot smo dobili. Knjiga 9K namreč ni niti teorija, niti priročnik. Če je o odnosih z javnostmi že veliko napisano, potem ne razumam, čemu poudarjanje tega presnetega "PR-ja", pri čemer knjiga tega niti ne ponuja. Knjiga svojega "vrha ledene gore" sploh ne doseže.
Pa pustimo PR ob strani. Pravite: "Knjigo vidim kot prispevek v tem procesu dozorevanja in kot glasnika novega, bolj človeškega trenda v komuniciranju." Enako jo vidim tudi jaz, vendar pa nisem prepričana, če je njeno sporočilo dovolj jasno in konkretno, da bi bilo lahko razumljeno in upoštevano. Naj razložim.
Kot vemo, moramo vedno misliti na ciljno javnost in njej prilagoditi način komuniciranja. Jaz sem v prvih dveh poglavjih brala predvsem ogromno kompliciranja (ločevanje med ustvarjalnostjo in kreativnostjo), metafor (reke, drevesa, diamanti) in balasta (mat + E + mat -> mimogrede, to sem dvakrat prebrala, ker mi je bilo res bizarno). Hkrati pa imamo v praksi resne težave s težnjami po kratkoročnih dobičkih, z nerazumevanjem ter s konfliktnimi odnosi in nezaupanjem na vseh ravneh in straneh. Še huje je, da jih niti ne poskuša rešiti. Tudi knjiga, ki naj bi, če prav razumem, nekaj prispevala k temu, se teh težav in njihovih rešitev ne loteva, čeprav so že dolgo prisotne.
torej, če se povzameš -> knjiga sux.
pred dobrim pol leta je izšla knjiga "raziskava marketinga" ki je prav tako bila polna prahu, puhlic in citatov iz knjig starih vsaj 20 let. nein danke. :)
No, vela omeniti še dve drugi zadevi.
1. Dopuščam možnost, da je delavnica, ki jo organizira isti vir, bolj prepričljiva. Ko sem prvič videla knjigo 6 klobukov razmišljanja Edwarda De Bona, sem si mislila svoje. Ko pa sem naredila tečaj in zadevo nekajkrat praktično izvedla (Hvala Nastji za to), sem se pa prepričala in mislim, da tudi nekaj naučila.
2. Dejstvo je, da striček Rajko komunikacijo res obvlada. Na sestanku nas je vse lepo prepričal in name že takoj je naredil ¸krasen vtis s tistim nepredvidenim telefonskim klicem.
No, pa še jaz. Nekaj sem pokomentiral že pri Hrčku, vendar pa se moram pridružiti Mitji, saj je tematika knjige nekoliko preširoka, da bi jo izpostavljal na svojem blogu. Sicer pa se je zadeve že do dobra prekomentiralo in mislim, da imamo vsi dokaj podobno mnenje. Ni bilo nekih pro in contra argumentov, ki bi sprovocirali širšo debato. Good speed...
V nekaterih pripombah, ki ste jih vsi trije zapisali o knjigi, se strinjam. Še posebej zanimiv mi je bil Matejev komentar. O mnogih stvareh, ki jih omenjate, smo razmišljali že v fazi priprave knjige. Dobil sem tudi koristen feedback o tem, kako predstavljam knjigo. Ne bom je več predstavljal kot priročnika oz. učbenika, ker je dejstvo, da je močno obarvana s subjektivnim doživljanjem avtorice, kar je njena zavestna odločitev. Knjigo sicer tako doživljam, ker v njej prepoznavam odraz svojega razvojnega procesa, vendar jaz nisem merodajen, ker sem sodeloval v procesu nastajanja. Osebni pristop bralcu lahko približa vsebino knjige, saj je v primeru knjige 9K plod osebne razvojne poti in življenjskih izkušenj, kar je zame zelo vzpodbudno. Osebni pristop pa je seveda lahko zelo različen. Pristop avtorice knjige je nedvomno svojevrsten, zato nam lahko ponudi drugačen zorni kot gledanja na komuniciranje in odnose.
Naslova knjige pa ne bi menjal tudi, če bi zavrtel čas nazaj pred izid knjige. Tudi delno razumevanje in udejanjanje posameznih usmeritev, ki jih knjiga ponuja, po moje lahko kategorično prispeva k učinkovitejšemu komuniciranju. Besedno zvezo PRosvetljenje pa razumem kot namig povezovanja stroke odnosov z javnostmi, ki po mojem mora biti utemeljena v osnovnih človeških vrednotah (drugače predstavlja nasprotje tega, kar naj bi odnosi omogočali) in prosvetljenja, ki ga razumem kot individualno pot razvoija. Seveda pa je kot vedno možnih več interpretacij. Meni je že od samega začetka jasno, da to ni knjiga za vsakogar. Samo pomisli, kolikšen odstotek ljudi si zavestno prizadeva, da bi mislili, čutili in delovali usklajeno in pozitivno. Piarovci naj bi prispevali k oblikovanju javnega mnenja, torej imamo priložnost, da pozitivno vplivamo na ljudi ali pa smo samo v funkciji nekoga ali nečesa. Morda sem idealist, ampak s primerno dozo previdnosti je to opredelitev, ki jo zavestno sprejemam.
Želim se dotakniti pričakovanj, ki jih omenjaš. Vsa pričakovanja so vedno povezana z tveganjem, da morda ne bodo uresničena. Na primer moja pričakovanja so bila, da se boste blogerji pri oceni knjige bolj osredotočali na samo vsebino in sporočilo, ki ga prinaša v prostor. Ne pa toliko na stvari, ki jih vidim kot paket, v katerem se nahaja vsebina. Zavedam se, da neustrezen paket lahko marsikoga odvrne. Lahko pa ti zaupam, da se nisem od nikogar v življenju toliko naučil kot od Olivere (in ne samo jaz), kar se med drugim odraža v mojem načinu komuniciranja.
Zanimivo mi je, ko ugotavljaš, da imamo kup težav. Med drugim z nezaupanjem, nerazumevanjem, konfliktnimi odnosi, materialno preskrbljenostjo… Obenem pa ugotavljaš, da se knjiga omenjenih težav ne loteva. Jaz mislim, da knjiga ponuja veliko konkretnih usmeritev, kako pristopiti k reševanju problemskih situacij na osebni, timski, podjetniški in družbeni ravni. Morda je problem v tem, kar sama ugotavljaš, da jih niti ne poskušamo reševati, ampak čakamo, da bo to storil nekdo namesto nas. Zavedam se, da veliko ljudi sploh ne razume, da je srž številnih problemov v njih samih in sploh ne čutijo potrebe, da bi pri sebi karkoli spreminjali. Za njih bo knjiga totalna enigma.
Razumem, da so ti mnoge prispodobe, ki jih avtorica uporablja tuje, moteče, bizarne. Ampak pomisli na razvojno pot, ki jo je prehodila, da se je sama prigrizla do ugotovitev, ki nam jih, na sebi svojstven način, skozi prizmo komuniciranja, ponuja v razmislek. Za mene so mnoge stvari dobile drugačen pomen, ko sem začel zares delati na sebi in se učiti skozi interakcijo z vsakodnevnim življenjem in delom, ki ga opravljam.
Zavedam se, da to, kar pišem, malo zveni kot svetovalna rubrika v časopisu ampak verjemi, da ne želim biti pokroviteljski. Tudi nisem razočaran nad komentarji. Hvaležen sem vam zanje, je pa dejstvo, da je vse, kar naredimo, napišemo, povemo naša osebna izkaznica, kot je komentiral nekdo na blogu. Razvila se je zanimiva diskusija, kar je bil osnovni namen blogov. Prepričan sem, da se bomo ob tem vsi nekaj naučili.
Tamara, vidimo se na delavnici.
Vsekakor je o tej knjigi nastala spletna debata, kot še pri nobeni drugi piarovski knjigi v Sloveniji. Torej je knjiga vsaj kontroverzna! Kar je super!
In če je razmišljanje v ozadju te knjige sproduciralo učinkovit komunikacijski pristop gospoda Rajka, se gotovo splača priti na delavnico.
Nisem prav razbrala, ali zdaj knjigo priporočate v branje, ali ne (se bom sama prepričala, ko jo preberem ;) Vsekakor, upam samo, da če kdaj pride do prevoda, ne bo v strokovni javnosti v svetu požela takših kritik kot šola za odnose z javnostmi LSPR. Vsekakor, zanimiv tale link, ki Slovenijo omeni že v prvem stavku, na žalost ne v preveč dobrem kontekstu:
http://www.davidhenderson.com/blog/?p=101
Odgovor na reply od Zara (8.Okt.07)
Draga Zara,
Blog, ki ga omenjaš najbrž ni v pohvalo ne avtorju ne tebi (Slovenia=Eastern Europe?)
Osebno sem že pred leti opravila LSPR izobraževanje in pred tem nisem znala spisati komunikacijskega načrta. Danes ga znam in to takšnega, ki deluje v slovenskem prostoru.
O Daltonu ne morem razglabljati, ker ga ne poznam, o SPEMu nočem razglabljati, ker se ne strinjam z mnogimi potezami tega podjetja.
Lahko pa ti samo toplo priporočim LSPR in ti zaželim ščepec kritičnega mišljenja (ne vem zakaj bi si želel nekdo ponotranjiti stališča upokojenega dedka US PRja še iz časa vietnamske vojne)
Lep dan
McSandra
Objavite komentar