Nisem si mislila, da bom po vsem odporu, ki ga čutim do institucije, ki se ji reče ŠOLA, tako blizu prvega septembra zopet v roke vzela strokovno knjigo. V to me je gladko (in celo z mojim privoljenjem) potunkal Domen. Pristala sem, da preberem knjigo o odnosih z javnostmi s sumljivim naslovom: "9Korakov učinkovitega komuniciranja - Pot PRosvetljenja".
Naloga je sledeča. Nekaj blogerjev, ki se ukvarja s komunikacijo, mora do določenega datuma predelati omenjeno knjigo in napisati tisto, kar sproži sama knjiga. Karkoli. Če ne sproži ničesar, sklepam, da ni treba napisati ničesar. To me pomirja. A vendar; glede na to, da sem že na predstavitvi ob predaji knjige prijaznemu stričku, direktorju in soavtorju pol ure morila z vprašanji, verjetno ne bo šlo tako zlahka.
In zakaj zavraga sem sploh pristala na to?
Verjeli ali ne; najbolj me je prepričal nepredviden telefonski pogovor direktorja, ki bojda živi in deluje po metodah opisanih v knjigi.
Med mojim spraševanjem mu zazvoni telefon.
"Se opravičujem. Pozabil sem izklopiti. Dovolite, da se oglasim?" nas vpraša.
Jasno, da dovolimo. Kdo pa to še vpraša dandanes? + točka
"Živjo. Veš kaj? Ravno sem sredi zanimivega sestanka. Te lahko pokličem, ko končam?"
Četudi mu moja vprašanja niso bila zanimiva, je tole odlično izpeljal. + točka
"Ok. Se slišiva. Sicer je pa super, da si poklicala," se poslovi.
Tole je bilo pa mojstrsko! Vsi udeleženi smo se počutili prijetno in nihče prikrajšan za karkoli. + točka
Glede na slogan bo to knjiga, ki bo spremenila moj odnos do komuniciranja. Pa da vidimo!
6. september 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)

10 komentarjev:
ne še pisat, ne še pisat.. da ne vidm predn jo še js dobim :) me zanima, če bo navdušla tut mlajše rodove komunikologov :P
Ja .. zdaj ko si omenila ... Tudi meni je bil gospod simpatičen na neki medvrstični ravni.
Če je njegovo obnašanje utemeljeno v tej dobesedno zelo težki knjigi, se zadevo splača prebrat.
Hrček, komot dam za prebrat, ko preberem. Ampak zdi se mi, da bo Tamara prva.
Hrček:
Ne skrbi, sicer pa to tudi mene zanima, pri čemer se ne štejem ravno v mlajše rodove, ampak eno precej zblojeno bitje nekje vmes.
Mitja:
Na neki "energetski" ravni, a ne. :) No, ta energije mene vedno bolj kot ne zabava.
Glede moje brzine pa ne bi bila tako prepričana. Dejstvo je, da me priganja (in preganja) nekaj rokov, ki so bližji in kanček bolj nujni za moje kolikor toliko normalno preživetje in finančno stanje. Poleg tega imam poleg postelje še vedno neprebranega (in prav tako dobesedno težkega) Orhana Pamuka.
Jaz se tudi ukvarjam ljubiteljsko (med drugim) s komunikologijo in včasih študentom prvega letnika posvetim kakšno misel ali krajši nagovor.
Recimo:
»Dokler so najbolj iskane ključne besede na spletu “igral bi se”, “lačen sem” in “seksal bi”, ne morem verjeti v inteligenco povprečnega uporabnika interneta.«
Dragi doktor, saj internet ni intelektualni peskovnik, ampak zgolj primitivno orodje za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb.
na enem predavanju se je vuk čosič dober znašu, potem ko mu je žena nonstop težila po g-talku.
tip je lepo hladnokrvno napisu (vidlo se je valda na projektorju):
"sem na stejdžu. cel klas vidi, kake bedarije mi pišeš. go away!"
dr.Onyx:
Meni se že od nekdaj zdi, da ste pameten človek, ki ne precenjujete intelegance spletnih uporabnikov. Hkrati nisem nikoli podcenjevala vaše inteligence. Še vedno žalujem, ker niste vložili kandidature.
Poleg tega je Dinozaver kar blizu resnice, če izvzamemo prepotentneže, ki se radi na spletu kregajo. Potem ostane velik delež pornografije in informacij. To sta očitno dva bistvena sklopa interneta.
Ne vem pa, kako smo iz PR bukle prišli na osnovni namen interneta.
Ali na Vukovo zasebno življenje, če pogledam še Megafotrov primer?
Fotr, a je to primer uspešne komunikacije v zakonu ali kako naj gledam na to?
mitja: hvala, ampak jo bom že dobil ta teden. bom kmalu videl, čej to res tako wow čudo..
dober hint, čeravno nisem v PRu :)
Samuelion:
Kolikor berem, tole sploh ni toliko knjiga o PR-ju, kot o psihologiji. Vsaj prvo poglavje.
Me pa malo moti, da je tako težka (dobesedno). Ne morem ležati in jo držati nad glavo, da bi brala. To me najbolj zeza. Po drugi strani pa je nočem brati sede za mizi, ker me to preveč spominja na študij (oz. predizpitno obdobje), ki pa mi ni bil ravno pri srcu. Eh, sej bo ...
Objavite komentar