Že od kakšnega tretjega razreda osnovne šole sem članica splošne knjižnice v mojem delu mesta. Vmes so jo že mnogokrat prenovili, včeraj, ko sem jo po več letih ponovno želela obiskati, pa sem opazila, da so jo tudi prestavili. Šment. Ker sem videla, da zares imajo obe knjigi, ki jih potrebujem, sem se sklenila potruditi, jo najti in obnoviti članstvo.
Poleg tega me na našo knjižnico vežejo prav posebni spomini. Ravno, ko sem začela intenzivno zaznavati fante, je tam začel delati nek knjižničar. Bil je blazno kul. Mlad. Z dolgimi lasmi. Okoli zapestja je imel usnjene zapestnice, na riti pa vedno oprijete kavbojke. Roker. Če se prav spomnim, je imel tudi temnje špegle in prstane. Pa tista zibajoča hoja ... mmmm ... Glede na to, da sem se konec osnovne šole palila na Axla, je bil to še najboljši približek. Govorilo se je, da je rolal muziko v Palmi in mislim, da sem ga tam kdaj celo srečala.
Neko poletje sredi mojega srednjega šolanja se temu knjižničarju pridružil še en podobne vrste in ko sem prišla iskat kup knjig za na morje (to je bilo obvezno, saj s starši na morju nimaš kaj početi), sta bila oba malo razigrana. Ko nisem več vedela, kaj bi si še izposodila, sem ju prosila za kakšen nasvet. Na mojem kupu sta se znašli še dve knjigi in ene ne bom pozabila: Enajst tisoč batin in Podvigi mladega Don Juana. (G. Apollinaire; zbirka Dotik - če vam to kaj več pove).
Kljub temu, da je na platnicah pisalo "erotični roman", mi je hitro postalo jasno, da je vsebina daleč od erotike. Očitno obstajajo tudi malo drugačne knjige, ki niso namenjene mladim srednješolkam. Le takrat ni mi bilo jasno, kdo bi to bral in zakaj. No, kljub spraševanju sem knjigo brala. In tudi precej hitro prebrala, če sem iskrena. Le malo mi je bilo nerodno, ko sem morala knjigo vrniti, a je šlo gladko mimo.
In ko sem zdaj po vsaj desetih letih zopet prišla v novo knjižnico na novi lokaciji, je bil knjižničar tam. Isti je! No, malo je starejši, ima krajše lase in tudi zapestnic in prstanov nima več. Žal mi ni šel poiskat knjigi, ampak me je napotil do informatorjev, tako da nisem uspela preveriti, kako mu stojijo kavbojke. Morda pa naslednjič. Zdaj sem spet članica.
IDEJA:
Kul knjižničarji ali seksi knjižničarke prispevajo k bralni kulturi in pogostejšim obiskom knjižnic.
(V bistvu sem želela zapis nasloviti "Kako pospeševati bralno kulturo?", ampak tega verjetno nihče ne bi bral in tudi mene je pri pisanju malo odneslo. ;))
5. november 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)

11 komentarjev:
kaj je to bila delavska knjižnica?
Ne, ne. Pa sploh ni pomembno, katera knjižnica, ker sem jo namenoma izpustila. Tista, ki je pa bila članica, ji je pa itak vse jasno. Fant je bil kar vpadljiv. :)
drži kot pribito, poznam kr nekaj žensk s fetišem na knjižničarje :)
Dane Zajc?
Jotaeater:
Saj ni to fetiš, no. A ti se ne bi napalil, če bi bila ena res hot knjižničarka?
Dinozaver:
Adejnonehino.
ja, sej sem se že. =)
Knjižnica Šiška!!!
Jebemti, no! :D
Pa reci, če si ga nisi za zmeraj zapomnila. :)
...zdej si ga bom pa res. Jaz nisem od prej z Ljubljane, sem pa bla v knjižnici en dan preden sem izvirno objavo prebrala in sem takoj vedela, da je to on. Frizuro ima glih tako kot Axl ;) v svojih cajtih, ko sva bili osnovnošolki, je moral bit hudo oblegan!
Hja, tako je pač to. Osebje vedno pripomore k boljšemu ali slabšemu vtisu. In jaz v goriško knjižnico ne zahajam več samo zaradi osebja, ki je vse prej kot vljudno in prijazno. Ne vem ali to doživljam samo jaz ali tudi vsi ostali, ampak baje da imajo tudi drugi kar nekaj negativnih izkušenj...
Volk, nisi edini. Žal.
Objavite komentar