Ko se te dotakne obutev

Mislim, da začenjam razumeti kompleksen in globok odnos, ki ga Tadej goji do obuval. Tudi mene so se tokrat v Londonu dotaknila prav obuvala. Na več načinov in tudi dobesedno - dvoji od treh parov čevljev so me na primer ožulili.

Na spletu se je včeraj pojavil zapis, v katerem je omenjen tudi skupen večer v Camdenu. In prav tam so se me obuvala najbolj dotaknila. Na več načinov. Omenjeni zapis govori o glasbi, a obenem postreže tudi z "najljubšo fotografijo letošnjega leta", čeprav smo šele v začetku maja. To terja odgovor in nekaj dodatnega slikovnega gradiva.

Koko je tako čudovit klub, krasen in načičkan teater s tremi balkoni. Na stropu pa se vrti ogromna disco kugla.

Kljub temu, da sem stavila na duet The Count & Sinden, ju zaradi utrujenosti žal nisem uspela dočakati. Sem pa na začetku poslušala res brezzveznega DJa, ki mu je družbo na odru delal še bolj brezzvezni MC. "Yeah, Koko. Let me see your hands! Are you havin' fun? Let me hear you say oooh-ooo! Say yeeeaaa! Say MORE!" in s podobnimi domislicami je ves čas težil MC. Ne, nočem "More!" V čem je fora takega MC-ja, sem se ves čas spraševala.

Glede na to, da je gostitelj večera že našel fotografijo leta in da vsi, ki ga vsaj občasno beremo, poznamo njegovo obsesijo s čevlji, vas morda zanima, kako je videti lov na čevlje oz. fotograf pri delu. Morda za drobno demistifikacijo ...

No, takole je nastala fotografija leta!



Ob tem pa je vestni zasledovalec čevljev spregledal tiste čevlje, ki so mu bili cel večer najbližje. Še huje! Ko je bil opozorjen na napako, je le brezbrižno odvrnil, da te čevlji "niso špičasti".

So pa estetski, črni in imajo karakter!

Napako zato popravljam jaz.

Moja ugotovitev večera je bila verjetno ta, da se Londončanke (še vedno) oblačijo nadvse čudno. Nekdo jih je očitno prepričal, da bodo - ne glede na postavo - videti najlepše, če bodo nase navlekle pajkice, razvlečen T-shirt in kakšne zlate balerinke. Neverjetno, ampak to je najbolj razširjen videz. Tadej pravi, da so take, ker želijo biti kot Kate Moss. Morda res, čeprav spet ne vem, zakaj bi si kdo želel kaj takega. To so tudi dekleta, ki nosijo balerinke na boso nogo pri 15 stopinjah Celzija ali celo manj. No, ne razumem jih.

Ko sem na EXIT-u pred dvema letoma srečala falange mladih Britank, sem mislila, da gre za posebno vrsto, ki pač hodi na festivale. Pijane so se opotekale, navdušene nad nizkimi cenami so kupovale ves možen kič, z dvema kozarcema piva so ob sončnem vzhodu sedele v prahu, za njimi pa so na prizorišču ostajale izgubljeni natikači. Mislila sem, da gre za festivalski pojav, a me je tokratni obisk Londona presenetil. Take so!

Pepelke, ki ob polnoči ne gredo domov, ampak se jim strga do te mere, da ne izgubijo le enega čevlja, ampak kar oba. Na avtobusu potem lahko sredi noči srečaš bose, razmršene, a še vedno vesele Londončanke, ki se vračajo domov. No, pa recite, če tole ni krasn!