Walk the Line Stoned

V zelo kratkem času sem si ogledala dva biografska filma o dveh glasbenikih: Stoned in Walk The Line.

Oba - Brian Jones in Johnny Cash sta bila markantna glasbenika, kitarista, njuna glasba je izhajala iz blues in gosspela, vendar pa je vsak našel svoj zvok in zapustil neizbrisen glasbeni pečat. Oba sta tudi konzumirala tabletke in oba sta mrtva. Veliko je podobnosti med omenjenima filmoma, a še več razlik.

Hoja po robu ima zgodbo in igralce, ki jim verjamemo. Jaoquin Phoenix je odlično upodobil človeško temačno narv, bolečino in skrivnostnost, hkrati pa ohranil trenutke sreče in spekter občutkov in celo neke vrste življenjsko radost zaradi katere Cash ni nikoli obupal, ampak se pobral in vstal. Take vloge mu ustrezajo. Reese Witherspoon je za vlogo June Carter prejela oskarja in je v filmu prikazana bolj kot ne svetnica, vendar če pomislimo, da je lik nastal na osnovi Casheve avtobiografije tudi ne bi moglo biti drugače.

Nasprotno pa se film Divji in zadeti na trenutke vleče, zgodba je suhoparna in zdi se, da prav noben od karakterjev ni posebej dobro zgrajen. Odnosi med liki so prazni, neutemeljeni in gledalcu nejasni. Resda se večji del filma navezuje na psihadelično obdobje glasbenika v osami, a vendar tudi takrat se zgodijo odločilni preobrati ali reminiscence, ki pa se treznemu gledalcu zdijo bolj ugibanja kot pa posnetki preteklosti.

Oba filma sta prežeta z odlično muziko, zaradi katere sem že iskala soundtrack in zbirko Cashevih pesmi, ki človeka dejansko odpeljejo. Zvok vlaka, samotna ježa in zgodbe, ki jih piše življenje. Ker trenutno še nimam celotne zbirke še vedno prisegam na Cashevo interpretacijo čudovite pesmi Trenta Reznorja Hurt, ki je naravnost srce parajoča. Tu sem že pred ogledom filma prepoznala razliko. Nine Inch Nails so nedvomno ustvarili odličen komad, ampak Cash mu je dodal življenjsko patino.

"I learn from my mistakes. It's a very painful way to learn, but without pain, the old saying is, there's no gain."
(Johnny Cash)

I hurt myself today

To see if I still feel

I focus on the pain

The only thing that's real
(Hurt; Trent Reznor)