Zakaj se reče?

"Zakaj se rece Koh Phi Phi-ju Koh Phi Phi?
Zato, ker se po njem Tajci vozijo le z bicikli. Ker nimajo zvoncev, se derejo PIIIII PIIII."



DODATEK:
Izvedela sem, da je tole v celoti preblisk Irine (za sopotnike Irme) in punca zahteva avtorske pravice. Jaz se bolj slabo spomnim detajlov, zato navajam vir in se opravičujem, da ga nisem že prej.

Zimsko morje

Zelo je vroce. In to je fajn. Nimam pripomb, le komarji me malo grizejo. Raje bi kaksne Avstralce!

Tretjic vs. Prvic

Tretjic sem na Tajskem, pa me je spet pricakalo toliko presenecenj in dozivetij, da se mi zdi, da moram priti se kdaj.

- Prvic sem jedla kobilico. In ni bilo po nesreci. No, pa saj je bila ocvrta.
- Prvic sem se peljala s tajskim spalnikom, ki je obcutno bolj udoben kot evropski in to kljub dejstvu, da ne premore kupejev.
- Prvic sem drzala v rokah strupeno kaco. Goža iz terarija v sedmem razredu pac ne morem steti. Mislim, da je bila tale dolga kaksne 3 metre. Mirnemu, lepemu in prijaznemu potonu je bilo ime Boa.
- Prvic sem dojela skrivnostno moc tajskega nasmeska. Z nasmehi te ljudje res ne skoparijo in najboljse je, da jim pri tem turist sledi. To je namrec najvecja sticna tocka med kulturama. Sporoca lahko marsikaj - od preprostega pozdrava do kompleksnih sporocil tipa: "Vse je O.K. Moji nameni so cisto prijazni, ceprav se vam zdi, da sem priletela iz drugega planeta in si ne moremo izmenjati niti ene besede." Za se kompleksnejse misli je treba uporabiti roke, pantomimo in nekaj tajskih fraz iz Lonely Planeta.

Upam se na veliko zanimivih postavk PRVIC ...

- Prvic sem videla, da je sredi vecerje po cesti med avti prisel kar en slon. Vsi so normalno jedli dalje, le naju z Urso je to cisto vrglo iz tira. Takoj fotkat, itak.

Joški

Hoces ali noces, si je treba priznati, da so puncam joski kar (pre)velika okupacija. Prevelike, premajhne, povesene, strlece ... Ves cas so neke tezave s temi joski. Prevec razkrite, prevec zakrite. O tem pisejo celo mediji ... ni konca. In kot da ni dovolj, da vsak tip pogleda prav tja nekam, se s tem ukvarjajo se dekleta sama. No, nekateri so lahko tega zelo veseli. Kdo? Valjda; PRODAJALCI.

Po vseh cudeznih modrcih in silikonskih vsadkih je v nase kraje zajadrala tudi informacija o zdruzenih prednostih obeh omenjenih cudezev:
- ni pasckov
- ni naramnic
- prava oblika
- povecane prsi
- dvignjene prsi
- preprosta in veckratna uporaba

Vse to in se vec omogocajo SAMOLEPILNI JOSKI oz. SAMOLEPILNI NEDRCKI.

Do pred nekej dnevi sem verjela, da so to navadna bucke. Zadeva je bila predstavljena na nivoju TOP SHOP prodaje, kar mi ze v izhodiscu vzbuja dvom.

1. Z Ursho prideva v Bangkok.

V MBK centru prodajajo famozne samolepilne joske in nedrcke. In Ursa privlece od nekje baje preverjeno informacijo, da zadeva deluje, da je super in da bi si ona to kupila. Juhu! Joski bodo vecji, lepsi in privzdignjeni. Obleke brez naramnic bodo imele globoke dekolteje in odprt hrbet. Svet bo lep!

2. Ursa si kupi samolepilne joske ustrezne velikosti.

Radovednost, Ursine reference in azijska prodajalka prepricata se mene. AMPAK - nocem vecjih! Hocem cudezni modrcek, ki bo zadeve lepo dvignil tja, kjer jih imajo idealne podobe v revijah. Prodajalka pravi, da je to zagotovo mozno brez naramnic. Miss, don't worry!

3. Avtorica bloga si kupi eno stevilko vecji samolepilni nedrcek (obicajna velikost C je bila ocitno premajhna - celo prodajalki se je tako zdelo in ona to obvlada.)

V sobi se lotiva instalacije. Nastopijo PROBLEMI:

- Natancna navodila za uporabo ne razlagajo, kaj naj bi bilo spodaj in kaj zgoraj - to zahteva vsaj 4 poskuse
- Uskladiti in enako prilepiti levo in desno zadevico na svoje joske, je zahteven projekt - vsaj 10 poskusov

4. Ursi uspe instalirati joske, ki so na otip precej nenaravni in ne premorejo bradavice.

5. Avtorici bloga ne uspe nicesar. D kosarica je ocitno premajhna in ne naredi nicesar od obljubljenega. Ne izgleda!

STROSEK:
- 715 B (x 5 = znesek v sit)
- prevec casa
- nekaj zivcev
- in obcutek, da so me neki prodajalci spet nategnili na suho (mimogrede, ta je neprecenljiv)

SKLEP:
- Ja, vcasih prevelike, vcasih premajhne, vcasih visece, vcasih strlece, ampak NARAVNE SO NAJBOLJSE!
- MODRC je posebno oblikovan kos oblacila, ki je izdelan iz tekstila, ima nastavljive naramnice, pas za okrog trupa in dvoje kosaric, ki sta okrepljeni s kostjo. Bistveno je, da sluzi svojemu namenu.

Finiš

Vse je v najlepšem redu. Preživela sem naporen, zanimiv in prijeten teden - čisto po mojem okusu. Gorenjska sprememba okolja, dekliška družba, sankanje, delo, oglaševalsko-prijateljska družba, lepe misli, prijetna presenečena, zanimivo delo, fantovska družba, žur, planiranje, sanjarjenje ... Idealno.

Ma, ne le teden, celo moje leto je bilo dobro. Nova služba, novi ljudje, prvi avto, nagrada, Cannes, Krf, Tajska. Jaz sem zadovolj(e)na in čisto srečna. Le tako naprej!

In zdaj?
Projekti so predani, naloge in odgovornosti potalane. Objavljene so BenQuickove e-voščilnice, za katere sem - poleg ideje, dela načrta in besedil - prispevala tudi prepričevalne tehnike in koordinacijo, ki vključuje ogromno četanja in dretja na programerja. Je kar pasalo. Novoletnih zabav sem se pridno udeleževala, sicer pa sem si jih naredila sama, da ne bi slučajno kakšen večer zaspala že pred drugo ali tretjo jutranjo uro. S prostovoljnim delom sem zaključila. V Baru je zmagal Andrej. Poslovila sem se (no, od vseh se mi ni čisto uspelo).
Zunaj je lepa noč in luna je okrogla. Mirno je.

Voščilnica

Kaj je ideja?

"Ideja je, da živiš, kakor hočeš."

URESNIČI SVOJO IDEJO!

Za še eno inspiracijo sem hvaležna Tadeji.

O plaščarjih (strok.)

Prejšnji semester smo obravnavali zelo pomembno podvrsto homo sapiensa, ki jo imenujemo ŠKODLJIVCI. Izraz se je očitno dobro prijel - tako v moški kot tudi v ženski populaciji. Čas je, da se posvetimo drugi podvrsti, ki ima prav tako svoje značilne pojavne oblike, prepoznavne v vsakdanjem življenju. Imenujemo jo PLAŠČARJI.

Definicija je povsem preprosta in lahko zapomnljiva.

"Plaščarji so." To je edino in vse.

Ime izhaja iz biološkega sveta. Če si podrobneje pogledamo njihove živalske primerke, ki so prvotni nosilci naziva, bodo hitro jasne tudi človeške karakteristike plaščarjev.

Plaščarji čepijo nekje na morskem dnu ali pa jih morski tok prosto prenaša sem in tja. So dokaj nerazvite živali, ki ne počnejo kaj dosti. Hrano jim prinese vodni tok, razmnožujejo pa se prav tako s pomočjo vodnega toka. Najnujnejše za preživetje pride do njih, sami pa se ne borijo niti za preživetje, še manj pa izboljšanje stanja.

Plaščarji so tako preprosti, nerazviti, dolgočasni, pasivni in brezzvezni, da ne premorejo zapletene klasifikacije, ampak se delijo le glede na način življenja:
A. plaščarji, ki so konstantno prilepljeni na dno
B. plaščarji, ki potujejo s tokovi.

Želja in ambicij nimajo ali pa jih ne znajo izraziti. Ker je za okolico rezultat v obeh primerih enak, jih niti ne moremo klasificirati glede na obstoj želja oz. ambicij.

V kratkem prispevku smo predstavili pojav plaščarjev. Vsakršno preveliko ukvarjanje z njimi praviloma nima smisla, zato na tem mestu ne bomo obravnavali nobenih komunikacijskih tehnik, saj se niso izkazale kot dovolj uspešne.

Darila in lepe želje

Evo, prišel je predčasno. Pravzaprav je prišla, saj je "Dedek Mraz" v resnici ženska.

Šalov, kapic in rokavic imam sedaj dovolj. Poleg tega se je na včerjšnji večerni vožnji iz PTL-ja v Kliotu samoiniciativno in skrivnostno prižgalo gretje. In še v trgovino mi ne bo treba, ker smo imeli "družinsko" oz. tradicionalno žensko srčanje pri babi in sem dobila obilo sadja in skoraj tri kosila.

Lava lučka, jogi, parfumčki, žoga, masaža in nekaj nerealnih želja je še na spisku. Sicer sem pa vesela tudi lupčkov in objemčkov. Sploh, če jih prispevajo kakšni fajn fantje!

Mami Mrazić, ki me res najbolj pozna, pa je na vizitki dodala še tole (glede na odsotnost narekovajev in vira, predvidevam, da je avtorstvo njeno. Super mi je.):

Če mi lučka ne gori,

mi pa mesec sveti;

mene pa srce boli,

če moram tu sedeti.

Mix

- Vsi občutki mi govorijo, da živim v ogromnem čokoladnem kolačku sredi Ljubljane, ki ima obliko trietažne hiše.
- Moji četrtki so zakleti.
- Praktično in samoiniciativno mi je bil predstavljen eMule in sedaj si poskušam nagrebsti na svoj računalnik (ki po novem samoiniciativnem strokovnem pregledu spet dela) cele kupe muzike. Ja, ja, filmi še pridejo na vrsto za videospoti Marka Romaneka in Chrisa Cunninghama. Zdaj sem šele pri Madonni, neizdanih komadih Pearl Jam, Depeche Mode, Azzido Da Bass, The Chemical Brothers, Lamb, Fat Boy Slimu in raznih remixih omenjenih.
- Ne le da mi to govorijo bližnji, tudi sama ugotavljam, da sem malo čudna.
- Kljub mrazu okoli mene, se mi glava očitno malo pregreva.
- V mojem Kliotu si t. i. "gretje" niti ne zasluži tega naziva.
- S strahopričakovanjem razmišljam o prihodnjem četrtku.
- Potrjeno imava tudi letalsko karto iz Tajske. Na dopust GREM 17. 12. Lepo praznujte!
- Današnje popolno odkritje in zagotova zmaga je DJ Benny Benassi s spotom za komad Satisfaction.
(Priznajte, da so hude tele bejbike in da bi z veseljem videli cel spot, če ga še niste.)

Nateg leta

Še ena teorija zarote, ki jo moram deliti z vami. Gre za naš podnebni pas, ki ga imenujemo

ZMERNOTOPLI PAS.

Moja teza je, da gre za nateg, s katerim nam operejo možgane že v osnovni šoli. Potem celo življenje verjamemo smotani tršici, ki nas je to naučila, ker je bilo pač tako določeno v učnem načrtu. Kot da že ni dovolj sranja s koledarjem in definicijo dneva, nam naprtijo še tole s podnebjem.

Zdaj pa malo pomislimo ...

Leto ima dvanajst mesecev.
Januar - prekleto mrzlo
Februar - še vedno prekleto mrzlo
Marec - mrzlo
April - hladno
Maj - mlačno; žal ne morem reči, da je prav toplo, ampak gre na bolje - končno
Junij - toplo, če imamo srečo
Julij - toplo, morda vroče
Avgust - vroče
September - mlačno
Oktober - hladno
November - mraz
December - spet prekleto mraz

Če malo zaokrožimo in strenemo ugotovitve:

Hladno je 7 mesecev.
Toplo je 3 mesece.
Mlačno je 2 meseca.

Zdaj pa naj mi nekdo razloži, zakaj se temu jebenemu podnebnemu pasu reče ZMERNOTOPLI PODNEBNI PAS!

Snežne radosti

Jst sm se pa kepala. Tralalala. In potacala naš vrt. Hopsasa. In pojedla en kup snega. Ob štirih zjutraj.
Super je blo, uživala sm in še bi! ;)

Dragi Dedek Mraz!

Letos sem malce pohitela, ker tudi zima ni ravno čakala. Poleg tega me ob prehodu v novo leto najverjetneje ne bo na tem mrzlem kontinentu. Že sedaj se priporočam za predčasno dostavo novoletnih daril. Dobra stran je, da bom jaz že obdelana, ko boš imel največjo gnečo z ostalimi otroki.
Kot vsako leto, sem tudi letos pripravila seznam uporabnih daril različnih cenovnih razredov.

Prosim, prinesi mi:

- jogi, modroc, vzmetnica (ne vem, kako Mrazovi po domače rečete temu) - medicinski oz. naj bo res trd; idealna širina je 140 cm; lahko je malo višji, ker bo itak na tleh;
- parfumček Hugo Boss: Deep Red;
- lava lamp - rdeča ali vijolična;
- gimnastična žoga - ne vem, kako se ji točno reče, ampak danes sem se pol ure zvirala na njej in je superca. Baje je lahko tudi stol. Kakorkoli, jaz bi jo imela.
- parfumček Givenchy: Hot Couture;
- topel črn šal - tak, ki ne pika;
- črne tople rokavice, ki niso na prste in ne pikajo - po možnosti na štrik, da jih spet ne pozabim nekje;
- usnjene rokavice - v katerih bom lahko držala volan; teh rokavic je lahko več, ker vsako leto izgubim vsaj 3 pare;
- bon za kozmetiko ali masažo.

In še nekaj standardnih želja, ki jih že poznaš:

- mucka in pisno privoljenje stanodajalcev, da tudi njemu dovolijo bivati pod našo streho ;
- stanovanje v Ljubljani blizu centra;
- močan, varen, zanesljiv in udoben avto s klimo in ultramočnim gretjem na daljinca.

Vsega bom zelo vesela.
Lepo se imej.

Tvoja Tamara

Spet neka traparija

Tole vsaj lahko štekam, ker tisti geekovski štosi z vrstami datotek, ki jih objavljajo kolegi soblogisti, so meni precej tuje.
Pa še ena prednost se lahko pokaže; morda si bo končno kdo zapomnil, kdaj imam rojstni dan.

Your Birthdate: February 14

You work well with others. That is, you're good at getting them to do work for you. It's true that you get by on your charm. But so what? You make people happy! You're dynamic, clever, and funny. And people like to have you around. But you're so restless, they better not expect you to stay around for long. Your strength: Your superstar charisma Your weakness: Commitment means nothing to you Your power color: Fuchsia Your power symbol: Diamond Your power month: May

Tukaj se greste tudi vi lahko tega hudiča.

Popravek okvare v sistemu

Postala sem 340.005.605. kandidatka za veliki skok, ki nas bo prestavil na potovanje po novi orbiti. Svet bomo končno lahko harmonizirali.

Evo, hvala Natanu, ki je našel dolgoročno rešitev za mojo težavo.

Napake v sistemu

Dnevi niso dobro definirani. Cel koledar ima kup pomanjkljivosti. Že dejstvo, da moramo dvakrat na leto kar premikati uro naprej in nazaj, na štiri leta se kar dodaja po en dan (prestopno leto ... wtf?) in da moramo več kot dve državi vzhodno ali zahodno že spreminjati nastavitve na urah, je sumljivo. Vse pa se zakomplicira že na ravni enega dne.

Ure, minute ... nekaj očitno ne štima, ker je dan prekratek. 24 ur je odločno premalo. Predlagam referendum. Naj se ustanovi komisija, ki bo malo razmislila o teh rečeh. Komisija naj nato angažira delovno skupino, ki bo predlagala ustrezne reforme. Sprejme naj se nova ureditev koledarja glede na vse bolj očitne potrebe po daljšem dnevu.

Ker se sama že intenzivno soočam z omenjenim problemom, sem uvedla nekaj manjših sprememb. Za začetek sem noč zamenjala za dan. Izgledalo je kar obetavno. Po treh dnevih so nastopile težave z dnevom. Razlog vidim v neusklajenosti, ker svet ni storil isto. Tako se zgodi, da podnevi, ko jaz potrebujem še malo noči, okolje zahteva, da je kar takoj že spet dan.

Ne vem še, kako bom to rešila.

Ko satan ...

Ena Mica maca mala taca, ki joka k' raca,
sreča peska, ki rad je meska.
Lumpa kot sta gresta na izlet.
V Krško po nuklearne piščanče brez gripe,
da bi imela za kosilček.
Vmes se zadaneta in zato zgrešita pot.
Kaki drekec pekec!
Sama. Lačna. Tema. Drakula. Nič piščancev.

To je začetek spektakularne pravljice za lahko noč, ki mi ga je poslala moja "ko satan" fajn sodelavka. Komaj čakam nadaljevanje. (Ne se sekirat, če vam ni nič jasno.)
Noro pa je, da čaka še toliko dela, po glavi pa (obema) hodijo same neumnosti.

Moscon Tawny

"Moscon Tawny je posebno vino, pridelano po metodi portskih vin iz visoko kvalitetnih rdečih sort grozdja. Značilni ležalni buke je plod daljšega negovanja in staranja vina najprej v lesenih sodih in potem v steklenicah. Vino se šola pri 10 - 14 stopinjah Celzija po posebnem tehnološkem postopku. Tako dobimo bogato naravno desertno vino, ki ima 19,5% alkohola in 75g/l nepovretega sladkorja. Svojevrstna cvetica in uglajenost dajeta temu vinu poseben čar. Poznavalci pravijo, da je najboljši po 10 do 20 letih skrbenega negovanja."

No, moj portovec ne bo čakal toliko časa!

Sponzor: Vino Brežice d.d. (sajt je še v delu)

Kalidays

Kalidays je festival oglasnih besedil ... po domače festival za copyje. Med žiranti in predavatelji je tudi moja Tadeja, ki sem jo žal zamudila. Sem pa danes poslušala Bagolo, ki je res car, čeprav se mi je včasih - brez kakšne osnove - zdel smotan.

Super ideja, lušten festival, fajn podpora na netu in kar zadovoljiv odziv.
Rispekt!
Vsem entuziastom želim, da se Kalidays močno zasidra v oglaševalskem prostoru, pridobi še večjo razsežnost in seveda velike in bogate sponzorje.

Molvania

Če bi radi na hitro odpotovali in spoznali še zadnje neokrnjene bisere našega planeta, predlagam Jetlag Travel Guide in obisk Molvanije.

MOLVANIA - A LAND UNTOUCHED BY MODERN DENTISTRY

Tisti dnevi

V četrtek zjutraj sem morala zaradi nekih podatkov po enem mesecu vklopiti star zasebni prenosnik. Ni šlo, ker se je OS Windows sesul.
Naslednje jutro (včeraj) sem v službi prižgala službeni prenosnik. Ni šlo, ker je šel disk v k...

V dveh dneh mi je nehote uspelo zgolj z vklapljanjem sesuti dva računalnika.

Vse skupaj je eno veliko naključje ali pa jaz v času PMS oddajam posebno elektro-magnetno-something valovanje, ki povzroča sesuvanje mašin. Priznam, da se mi tale druga teorija zdi celo bolj verjetna.

Mojega starega nočnega prijateljčka je za silo usposobil Natan, upam pa, da sem se mu ustrezno oddolžila s kulturno-umetniško predstavo in domačim kosilom.

Belgradeyard Sound System

Kaj: Koncert + Zaključek Klubskega maratona RŠ
Kdaj: pet, 4.11. ob 22.00
Kje: Metelkova mesto
Vstopnina: 1.000 Sit
1, 2, 3 zame!

Grem ...

Prijatelj, bivši sošolec, falirani študent, slavni fotograf in velik picajzelj je pred štirimi leti ob koncu najinega potovanja izjavil:

"Grem, da pridem, da spet grem!"

Ker mi je bila misel všeč, sem si jo zapomnila.

Instant patriotizem

Vesela sem, da živim v Sloveniji,:

- ko se lahko kot brezposelna državljanka zastonj vpišem v knjižnjico.

- ko prejmem sočuten pogled usmiljenja svojih sodržavljanov in jim v očeh preberem: "Tako mlada, izobražena, pa brezposelna ..."

- ko na pošti prevzamem priporočeno pošiljko iz DURS-a in izvem, da mi bo država vrnila celo malce več, kot sem pričakovala, in dejansko krila letalsko karto Dunaj - Bangkok - Dunaj.

Pobeg

Pobegnila sem z vikenda.
Spet - enkrat sem to že naredila v času pubertete in povzročila paniko, kakopak. Ampak pač so me starši silili v najbolj dolgočasen in zabačen kraj brez družbe. Mobitelov takrat ni bilo in večino časa sem bila priklopljena na walkman. Ko sem približno 30-ič slišala Pearl Jam Ten, 20-ič Dirt Alice In Chains in začutila vso mizerijo svojega najstniškega obstoja, sem spakirala nahrbtnik, nesla rože na pokopališče, se vsedla na avtobus in ušla. Pizdarija živa, vendar pa me nikoli več niso silili na vikend.

Tokrat sem šla v še vedno dolgočasen in zabačen kraj prostovoljno. Grobovi, tradicija, familija, sprememba okolja, dolg vikend ... prav fino bo. Poleg tega sem vzela seboj moj laptop, mati pa je medtem zrihtala priključek za internet. Na žalost sem se bogu za hrbtom morala soočiti z dejstvom, da ne bo nič z internetom, ker je priključek kabelski, jaz pa nimam ene jebene številke, ker jo ima mati v svojem laptopu, ki ga ni imela s seboj ... skratka brez veze (ne bom razlagala podrobnosti, ker me še vedno jezijo, ampak verjamite, da sem poskusila VSE). Sem tudi internet junkie, zato sem postala v hipu slabe volje. Da je bila mera polna, je štrajkal tudi CD s filmom, Tei v Soboti pa ni delal telefon. Ko sem vseeno našla nekaj večernih sogovornikov, sem bila preglasna, kar je povzročalo zahteve, da se spravim že enkrat spat, naj se potrudim in zaspim in naj bom vsaj tiho. Dopoldan sem se zbudila, se počasi sestavila, zrihtala, spakirala, se vsedla v avto, na pokopališče odnesla še eno svečo in se odpeljala domov.

Tokrat sem odšla s stilom v rdečih jebačkih škornjih, usnjeni jakni in lastnim avtom, občutek pa je bil identičen.

Smrekovc

je zakon!

Smrekovec je učinkovito zdravilo za samotne, bolehne in kašljajoče večere, ko nimaš energije in želje, da bi se odpravil ven žurat. Spiješ smrekov'c, gledaš TV (od Bara prek Moških zadev do AliG-ja), spiješ smrekov'c, surfaš, spiješ smrekov'c in počutje bo kmalu boljše. Še dobro, da imamo domača zdravila.

Lansko leto ga iz neznanih razlogov nisem bila deležna, letos pa mi je babi namenila eno steklenico. Najboljše, kar so moji starši lahko odnesli od moje neuspešne zveze.

Naughty Girl

Kljub raznim odbitim nezgodicam v preteklem vikendu in še nezaključenim posledicam mojega norenja, sem še vedno v rahlo žurerskem tempu. V tem času sem se natančno poglobila v popularne hitiče, ki so se mi zadnje dni vsedli nekam v hrbtenico in boke.

Najbolj očitni so t. i. "pičkasti komadi". Gre za privzet Natanov termin, ki izhaja iz dolgotrajnega opazovanja ženskih riti na plesišču. Te komadi (Candy Shop, Just A Lil Bit, Naughty Girl) imajo baje med beatom in basom ravno toliko časa, da bejbe naredijo/-mo vmes en krog z boki. Malce okajenim in pogumnim fantom je to zanimivo do te mere, da se ne morejo zadržati in iztegujejo pohotne roke proti opazovanim subjektom (ki so v takih stanjih - bodimo iskreni - bolj objekti kot kaj drugega). Baje je to tako kot kebab sredi noči, ki ga moraš kupiti, saj tako zelo diši že od daleč. (Vir: zopet Natan) No, s stališča plešočega subjekta lahko le pojasnim, da v nekaterih primerih ne znorimo, ampak plešemo dalje, morda zapremo oči in še naprej delamo tiste osmice z boki. Naj ponazorim še s primerjavo; če si lačen, kupiš tistega hudiča od pizzabureka, ga poješ in raje ne razmišljaš ali gledaš, kaj je notri.

Druga skupina so žurerski komadi. To so tisti, ki napeljujejo kvečjemu k prekomernemu pitju in ne povzročajo pretirano kreativnih interpretacij plesnih gibov s strani moških opazovalcev. Tisto pitje očitno vzame dovolj pozornosti, da oči niso popolnoma prilepljene na riti.

Tretja skupina so plesni komadi, ki lahko posežejo na področje prej omenjenih, vendar je bolje, če ne. Običajno so malce hitrejši in človek se lahko napleše. Najlepši primer so Madonnini hiti, ki se jih v treh dneh še nisem naveličala. Plesno, veselo in neškodljivo! Priporočam.

Neverland

Ostajam v tej deželi Neverland. In kar ne odrastem.

Jonny Deep v filmu Finding Neverland igra pisca Petra Pana J. M. Barrie-ja. V enem od odrezanih prizorav ga mali paglavec vpraša, kako to, da nima otrok. Jonny Deep oz. J.M. Barrie mu odvrne, da verjetno zato, ker moraš najprej odrasti, če želiš imeti otroke.
Mi je dalo misliti ...

In spet ...

"Nevarna sila,

konkretna situacija,

nevidna krila,

me brzda gravitacija.

In spet dviguje me,
in spet dviguje me,
kot da je svet iz mavrice ..."

Nimam pojma, kaj je s tem komadom, ampak med jadranji po žurerski Ljubljani, ga je avtorica slišala vsaj 3x in očitno je postal centrifuzni tematski song iztekajočega vikenda.

Badminton

Tole je pravzaprav tudi nadaljevanje prejšnjega zapisa in komentarjev.

Glede na dejstvo, da nisem bila v telovadnici od srednje šole, sem imela težave že pri izboru primernih oblačil in obuval. Dolge/tričetrt/kratke hlače? Je tam mrzlo ali hladno? A moram res oprati superge? Kaj je problem tega črnega podplata? A ga pobarvam z alkoholnim flumastrom? Še huje; prvič sem špilala badminton v dvorani, ker do sedaj je bila ta igra omejena le na piknike ali obmorske kempe, pogosto pa tudi podkrepljena s kakšnim vinčkom. Jebiga, jaz sem kulturnica in ne športnica. S pomočjo sodelavke in dobre volje sem se nekako skompletirala.

Nisem se šparala, veselo sem padala po tleh, ko sem lovila žogice, in čopki so bili na koncu premočeni. Aha, ljudje najamejo igrišče za eno uro, mi smo špilali dve, ker je bilo pač prosto. Točk nismo šteli, ker jaz ne poznam pravil, in moram potem preveč paziti komu gre kakšna žogica za servote. Kakorkoli, jaz sem se prišla rekreirat, ne pa se omejevat v neke okvirje in komplicirati.

Po vseh teh dejstvih, bi morala imeti danes hude težave z vstajanjem iz postelje. Preseneča pa me, da me ne boli popolnoma nič. Malce čutim mišice med lopaticami in desno podlaht, ampak to ni niti muskelfiber. Ne štekam.

Sicer pa; Matej, če še kaj bereš moje blogovske izpade, ti sporočam, da grem lahko zdaj tudi jaz na badminton.

Ego na tripu

Sicer sem sesuta, neprespana in na pol v komi, ampak dobre volje. Počutim se, kot bi žarela. Če so dnevi našopani z delom, telesnimi aktivnostmi in druženji, je na koncu telo izžeto, glava končno prazna, počutje pa fenomenalno.

In po nekaj uricah spanja spet čutim, da bi vsega še več. Še več dela, še več neumnosti, še več obiskov in še več aktivnosti, ker očitno zmorem še več. Misli so bistre in lahkotne, sestanki uspešni in presenetljivo zabavni, čutim željo po pisanju in novih izzivih, obiski so prijetni, aktivnosti naporne in ne zebe me več.

Vse je tako zelo preprosto.
(do nadaljnega pač ;))

Voajerka

Dejansko spremljam Bar.
Že trikrat sem imela prižgan POP TV, da sem videla, ko se je oddaja začela. In potem sem kar gledala. Še huje; zanima me, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. Celo ustvarjam si mnenje o nastopajočih. Režim se smešnim izjavam. Hudo mi je, ko se kateri revež v tisti medijski kletki joče zaradi pritiska, ki so mu izpostavljeni.

"It's beyond my control."

Počasi dojemam, kaj je čar tega voajerizma. Glavni je užitek, ki je hkrati prekletstvo medijev in njegovih najbolj donosnih vsebin - predvsem tabloidov, resničnostnih šovov, human interest stories ... to je eno samo razkrivanje zasebnega in celo intimnega javnosti.

"It's beyond my control."

In to me zopet spomni na genialen film in roman v pismih Nevarna razmerja. Choderlos de Laclos je že v 17. stoletju dojel in zapisal vse, kar vsak dan znova lahko spoznavamo ob spremljanju medijskih vsebin 21. stoletja. V Nevarnih razmerjih si bivša ljubimca obljubita zavezništvo. Skupaj manipulirata in tketa spletke s tretjimi osebami. Komunicirata prek pisem. Problem, zaplet in razplet tega večdimenzionalnega romana temelji na prepletanju javnega in zasebnega. Zasebna pisma pridejo v javnost. To uniči avtorja pisem in njune žrtve. Vendar takrat je že prepozno in vse je rokah javnosti, ki pa nikoli ni bila posebej empatična, ampak si je kvečjemu želela novih linčanj. In vprašanje je le, kako daleč še gremo ...
Kruha in iger ...

In jaz bom verjetno še naprej gledala tale Bar. Ni druge.
It's beyond my control.

Sanjska dežela

Se bom tretjič vrnila v mojo sanjsko deželo?

Danes se mi je zazdela neverjetno blizu.
Bangkok, Khao San, Khmeri, Pad-Thai, tuc-tuc, Chiang Mai, Chiang Rai, Krabi, Railay Bay, Ko Phi-Phi, Ao Nang ...


... vsega sem se spomnila.



Predvsem pa poletja. Poletja sredi zime!



In rada bi še ...


Morda mi bo tokrat končno uspelo pritivoriti nekaj cvetja. Prvič nisem imela dovolj denarja, ker sem res porabila vse do konca in si še izposodila od sopotnika. V drugem poskusu sem kupila lično zapakirane rože, vendar so prišle le do passport kontrole na londonskem letališču. Babi je zopet ostala brez orhidej, jaz pa sem nekomu bistveno olajšala skrb za glupo valentinovo. Gre v tretje rado?

Lovleee taktika

Vsi popiti piri se ne morejo absorbirati v telo. Nekaj piva izhlapi skozi pore. Veliko ga odteče po kotih, pod klopi in po vseh mogočih lokacijah v bližini štadiona, kjer neobremenjeno prehaja v okolje. Veliko hlapov uide kar skozi usta, količina pa se še poveča, če se pivci derejo, pojejo, skačejo in rigajo. V primeru, da je množica pivcev velika, je tudi količina prostega alkohola v okolju velika.

Štadioni imajo specifično zaprto amfiteatrsko arhitekturo, ki omogoča lažje kopičenje alkohola, ki prosto kroži v okolju. Največ se ga nakopiči na dnu štadiona, nad trato, saj je gostejši od zraka. Žoga in 22 oseb, ki teka po trati, meša zrak (z velikim deležem alkoholnih hlapov) tik nad trato in ga spravlja v pas od 150 cm - 200 cm nad tlemi.

Tekači zaradi svoje dejavnosti pospešeno dihajo in absorbirajo velike količine prostih alkoholnih hlapov. Polovica tekačev hlape zelo dobro prenaša, saj so jih vajeni in jim celo predstavljajo psiho-fizično stimulacijo, ki pozitivno vpliva na njihovo učinkovitost. Druga polovica tekačev ne pozna ustrezne strategije, ki bi lahko konkurirala prvi.

Le tako lahko pojasnim vsa danšnja neuspela slovenska streljanja na gol.

Deep True Love 2

Eto, našopana z aspirini, operilom, neoangini, c-vitaminom in smrekovcem sem šla na koncert Demolition Group v Rdečo ostrigo.

Bend ima dodatnega saksofonista in novega basista namesto Nikole. Še vedno so natančni in uigrani, čeprav Friški ni padel toliko notri, da bi zašvical kot žival in si slekel majico. Tudi to smo že doživeli in priznam, da ta gesta doda nekaj k splošnemu vtisu. Igrali so vse - od Gasterbajterskih Japancov, dva ali tri komade iz Deep True Love, The Model iz Trans Slovenia Express, približno pet komadov iz Neovangelija in tri iz plate Bič, luč & upanje. Slišala sem dva še neizdana komada in baje da si ju bomo lahko v kratkem prenesli z njihovega sitea. Noben od teh ni bil tisti, ki sem ga slišala že pred kakšnimi tremi leti in mi je deloval kot super sexy hitič. No, vseeno si bom tudi ta dva z veseljem prenesla v zasebno fonoteko.

Škofjeločanom zamerim, da niso tulili in ploskali vsaj toliko kot jaz, ker še vedno verjamem, da bi se muzičarji vrnili še za kak komad. No, tolaži me dejstvo, da so se Demolišni odločili vzdrževati koncertno kondicijo in da jih bom (upam, da kmalu) videla še v kakšnem drugem okolju.

Ni mi žal, da sem šla v kilavem fizičnem stanju na koncert in še bolj zbolela. Itak sem vedela, da me to čaka. Sedaj z zabasanimi dihalnimi potmi po litru čaja z medom, dveh limonadah in intenzivnem sprejanju z angalom-s pijem že tretji smrekovec in si govorim, da je to najbolj učinkovito domače zdravilo.

Blackout

...




(Neverjetno je, kako ti lahko par uric kar izgine iz pomnilnika.)

Svašta!

Saj sem navajena vsega hudega, spoznala sem že številne bolj ali manj bizarne trženjske metode. In zadeva ni tako zelo presenetljiva, ampak vseeno ...
Tale embalaža zavzame pol navadne nosilne vrečke, strga taisto vrečko, če želi človek vsaj malo zafilati hladilnik, in terja akrobacije na poti od trgovine do doma. In kaj se skriva v škatli?

Inteligentno in zabavno

Smrketa

Že drugič brala in se spet nasmejala.
Tokrat s ponovno najdenim Frasom, ki ga je TinkaBlondinka očitno prav tako zabavala.

Deep True Love

Evo, še dopoldan sem jamrala, zdaj pa nimam več razloga.

Slabost me je minila, ko sem na solidno dolgem sestanku (od 13h do 17h brez poti) spoznala gospoda P., bobnarja omiljenega SLO banda. Sicer bom jaz največja Japanka in bom radila za nas, ampak uradni del sestanka se je nadaljeval z okusnim mesnim kosilom, zanimivo debato o mladosti, norosti, panku, Zlatih melodijah in fenicah. Zucco is not dead in V mojim očima pali se žar. Sledila je še predstavitev Grajske kleti in degustacija. Temu se pa reče NAJBOLJŠI SESTANEK in domov sem prišla šele ob Mesečini. Mislim, da bom preostanek dneva lahko samo Prijazna.

In definitivno se s Temnimi angele usode vidimo na špilu v Rdeči ostrigi, 7. oktobra 2005.

Spet v službi

Prišla (celo nisem zaspala). Med internim sestankom se nažrla Softijev in podobnih konkurenčnih "plastično elastičnih karamel". Postalo mi je slabo. Šla v Brežice. Še bolj slabo.
Komaj čakam večer, ko bo uletel še en brejk.

Tim Burton

Tole bi verjetno morala napisati že pred odhodom na počitnice, vendar, ker bom film Charlie and The Chocolate Factory verjetno videla še kdaj, je datum pravzaprav nepomemben.

Tim Burton je eden mojih najljubših režiserjev. Bizarne in domiselne zgodbe, temačne ali nore domišljijske scenografije, v glavnih vlogah pogosto nastopata Jonny Deep in Helena Bonhan Carter, bogato muziko skomponira Danny Elfman in včasih uleti tudi kak zabaven song, vse to poveže lušten scenarij, poln črnega humorja, dobrih režijskih domislic in parodije ... Kombinacija vsega naštetega me redno premami in nalima pred čim večje platno. Običajno si kasneje film še posnamem - nekoč na VHS, zdaj na CD in potem ga gledam in gledam ... Najbolj hecno pa je, da se Burtovovih filmov ne naveličam in jih tudi par let kasneje z veseljem pogledam.

Prav vsakega filma sem vesela, ker me odpelje v pravljico po mojem okusu. In če je karkoli osladnega, mi je všeč, da v tem tako pretirava, da postane že zabavno. In če je film namenjen predvsem otrokom, je v resnici zelo primeren tudi za straejše otroke, kamor prištevam tudi sebe. Beetlejuice, dva Batmana, Edward Scissorhands, The Nightmare Before Christmas, Ed Wood, Mars Attacks, Sleepy Hollow, Planet of the Apes, Big Fish, Charlie and The Chocolate Factory in sedaj komaj čakam, da vidim še Corpse Bride, ki bo šla spet v svet temačnih animacij Predbožične more, ki so nekaterim grozljive, meni pa silno ljubke.

Še košček intervjuja s Tim Burtonom, kjer je novinar spraševal, kako temačen bo njegov naslednji film.
Novinar: Will it give kids nightmares?
Burton: Well, I get nightmares from the watching the teletubbies, so it depends on what gives you nightmares...

Tovarna čokolade je pa super in človek prav vzljubi čokolado, četudi je sicer ne mara pretirano!

Krf 2005

Tiste bralce, ki ste pričakovali mojo novo body art razstavo, moram razočarati. Vrnila sem se cela, zdrava in živa. Vsekakor razlog za dobro voljo. Pa še dva dni dopusta imam, kar je krasno.

Da tale Krf ne bo čisto običajno morje, je bilo jasno že na Brniku, ko smo odkrile zanimivo izbiro žepnih knjig. Med Dalai Lamo, intimno biografijo Madonne, moralnimi vrednotami za mlade, Nimfomanko, Pompeji, moškimi orgazmi, Koranom, Pijevim življenjem in še nakaterimi smo izbrale priročnik Lou Paget Popolna ljubimka, kjer sem uspela prebrati le uvodno besedo in vsakič zaspala po pol prebrane strani, in Seksualno življenje Catherine M. avtorice Catherine Millet. Uporabna ideja je bila, da obe knjigi zelo očitno beremo na plaži, kar naj bi povečalo našo popularnost med številnimi Avstralci. No, tega nismo počele, ker smo se predhodno razgledale in dojele sredi kakšne penzjonscene smo se znašle. O Avstralcih pa niti sledu. Vseeno nam ni nič manjkalo in smo se imele fino.


Mucki so bili super, krasni, luštkani in simpatični, dokler nismo odkrile bolh v našem apartmaju. Potem jih nismo bile več tako vesele.


DJ Urša je po novem Disco Queen, ki v svojih najbolj perverznih trenutkih na playlisto uvrsti celo Modern Talking s komadom You're My Heart, You're My Soul. Sicer pa Krf najbolj žura na ABBA hite in podobne bizarnosti.

Špela je budistka in zato ne more ubijati ščurkov in komarjev. To naredi Tamara, ki je ateistka.


Celodnevni izlet z rent-a-carom po Krfu. Zeleno-modro-albansko-belo.



Animacija in halucinacija.

Po raznih blokcih imamo še kup izjav, ki so zaznamovale naš dopust, ampak večina ne bi bila bralcem niti malo zanimimiva, ker so zadaj cele štorije. (A-žbe; "Ma, nared mu veselje"; "Ta je pa tak kot naš, samo da je ta pisan/črn/siv..."; "Jaz in halucinacija ..."; Nikos; Casanova; "Hi, you three sexyies!"...)

Projekcija:
ga. Tamara (šiltek, ujemajoče modre barve, nohti, vse štima), ga. Hrošč alias ga. Urša (majhna, večinoma pokrita in jako smešna), ga. Špela (velika, s pirčkom).

Juhuhu počitnice so tu!

Ekola. Last minute!
Krf za 50.000 sit: 7 nočitev v studiu z malo kuhinjo, letalo - letalo, letališke takse in zavarovanje (brez tega nikamor!). Res pa je, da ne grem sama in zato nisem spraševala, kakšen odnos imajo oni do samskih. Tri babe odletimo jutri zvečer.

Upam le, da prebolim tale prehlad s slabim počutjem, ki mu ljudje okoli mene množično podlegajo. Verjamem, da je motivacija tako močna, da bo telo premagalo viruse.

Potem pa le še padem v objem Pozejdonu in Raaju, se prepustim njunim dotikom in doživim poletje.

Diskriminacija samskih

Ne bi verjela, če je ne bi doživela.

Dejstvo je, da te marsikdo malo čudno gleda, če greš sam v kino. Teater še gre, ali pa sem se jaz navadila, ker itak tam srečam folk. Povsem grozno je, če greš sam v lokal in tam sediš kot ta zadnji lolek, ampak ajde ... lahko se delaš, da koga čakaš. Morda je to samo moj problem, ampak tudi v vsebino knjige ne morem pasti, če slučajno sama sedim v kafiču. Ma, raje sem na klopici ali na avtobusu. Še sreča, da gre človek lahko sam na potovanje. Ups, kaj res?

Našla sem zelo ugodno ponudbo v zadnjem hipu, kjer sta prenočišče in transport zrihtana - tokrat se mi res ne da še tega pedenat. Šla bom na morje in na toplo sonce, ker sicer mi bo do naslednjega poletja žal, da nisem šla. Kličem. Gospa je prijazna in mi lepo pojasni nejasnost z neobstoječo ponudbo iz kataloga in malenkostno tiskarsko napako, ki je metre pretvorila v kilometre.
Odlično, zdaj mi je vse jasno. Jaz bi kar naredila eno rezervacijo, prosim.
"Eno? Dobro, koliko vas pa je?"
Zame, ena rezervacija.
"Oh, to pa ni mogoče. Morata biti vsaj dva."
No, tega pa niste napisali v ponudbo. Kakšna je pa verjetnost, da grem vseeno sama?
"To je pa za doplačati, če želite iti sami."
Koliko pa?
"Tega vam pa ne more povedati, ker ni predvideno tukaj v računalniku in bi se morala posvetovati s komercialistko, ki je pa trenutno na bolniški. A lahko pokličete čez nekaj dni?"
Ampak jaz bi šla že to nedeljo!?
"Aha, ja, poskusite čez dva dni."
Pozor: Govorili sva o mojem prvem dopustu, o mojem poletju, o mojih zasluženih počitnicah ... in jaz naj poskusim!!! Vseeno sem poskusila še enkrat in to kar takoj.
A bi lahko meni vseeno kaj rezervirali že sedaj?
"Za dve osebi?"
Ne, za eno. Morda ročno, na kak list ...
"Ne, v računalniku ni predvideno ..."
OK, kakorkoli! Bom poskusila, kaj pa naj.

"Copy potreben!"

V petek se v Irish Pubu sestalo pet fajn osebkov: dva tekstopisca, ena tekstopiska, ena kreatorka sporočil (fancy naziv za še eno tekstopisko, ki ni čisto kreativna direktorca, če jaz prav razumem ta pojmovanja) in en spletni oblikovalec. Prišli smo iz konkurenčnih agencij, vendar med nami ni prav ničesar tekmovalnega. V petih urah sedenja in klepetanja, smo se narežali, obdelali najbolj zanimive teme in delili največje bizarnosti, ki so se nam zgodile. Od Kambodže preko Kort do Nigerije.
Sklepna misel večera: "Copy potreben."

Pobuda za javno RTV SLO

Javni RTV servis naj BO v rokah javnosti, ne politikov!

Dost zajebancije!

Doma sem še vedno na modemski povezavi. Ja, vsak me vpraša, zakaj zaboga.

Razlog ni le eden, ampak jih je več.
Prvič; dejansko sem imela nižje stroške kot če bi plačevala stacionarni telefon + ADSL + ISDN.
Drugič; bila sem še kar disciplinirana, saj sem se zavedala, da plačujem čas na internetu in se med neuporabo odklapljala. To je tisti način, ko poskušaš sam sebe nategnit, ker si sicer nediscipliniran in potem si na primer skriješ piškote nekam zelo visoko, da jih ne poješ naenkrat.
Tretjič; čakala sem ADSL brez ISDN-ja.
Četrtič; čakala sem Telekomovo ponudbo ADSL, ki naj bi bila baje super duper orto mega kul.

Včeraj sem dobila Račun za Telefon. (Pišem z veliko, ker si tak račun to že zasluži.) Znesek, ki ga bom očitno morala plačati Telekomu, mi je razkril vso blazno romantiko mailanja s tipom, ki verjame, da mobitel ni dovolj romantičen za dogovarjanje ali pogovarjanje in vztraja izključno na digitalni korespondenci.

Jebeš Telekom, še danes pokličem Amis za kak cool polet.

Soustanoviteljici

Slučajno ni bilo šefov in in sem prejela klic o potrditvi udeležbe. Šefa imata prvošolko, zato udeležba prvi šolski dan ni bila mogoča. Drugo naključje je bilo, da je bila Tea takoj za traparijo in obe sva subtilno in hitro prepričali šefa, da je fajn, če se vsaj midve udeleživa srečanja ustanoviteljev. V končni fazi naju je motiviral, da bodo tam sami odbiti, samski in postavni fantje, stari od 28 do 35 let, ki zasedajo vodilne položaje. Mmmmmm ... in cel dan na ekskurziji z njimi ... mmmmm.

Nekaj dni kasneje sva dobili program, ki je vključeval turnejo po Bizeljskem. Vino, elektrarna, penina in večerja. Zdaj sva bili na vrsti midve. Kaj obleči? Jaz sem naštudirala vreme, Tea pa je pomagala pri kombinacijah. En večer prej stvari še niso bile jasne, zato sva imeli zjutraj obe po tri variante. Finalna odločitev je padla tik pred odhodom pri meni doma. Kombinacije klasičnih kavbojk z močno svetlo modro so bile IN. Dobro sva se počutili in to je bilo bistveno. Itak bodo mislili, da sva hostesi.

32 (se mi zdi) "soustanoviteljev" se je odpravilo.

Sprostili smo se ob obisku prve kleti, kjer smo poskušali vse sestavine cvička in kakopak tudi cvička. Meni najljubši je bil zadnji Jagodni izbor Modre frankinje. To ni vino, to je desert, ki ga pakirajo v 350 mililitrskih buteljčicah. Mnjami! Zaradi zaprte steklenice na mizi so me zasrbeli prsti, a sem se zadržala, ker sem upala, da bo zunaj kakšna štacuna, ki pa je ni bilo. Jebiga, zdaj sem brez.

Ponavadi so v vsakem razredu kakšni trije norci, ki delajo zdrahe. Tukaj je bilo take vsaj pol skupine. V NEK-u so to lahko vsi zelo dobro začutili. Postavljali smo nadležna vprašanja o odgovornosti, javnih interesih in kriznem odločanju, klepetali, šnofali in povzročili zajeb v simulatorju, ki izgleda kot Starship Enterprise, ker so nekateri pritiskali in obračali knofke. Začelo je utripati in piskati, mi pa smo izpadli skrajno nedisciplinirani. Preventivno so odgovorni (ne, to nismo bili mi) poklicali dodatnega varnostnika, ki nas je odganjal od raznih ograj. Ni pomagalo, ker smo tik pred odhodom sprožili še nek alarm. Očitno se človek ne sme dotakniti nobene ograje tam okoli. Aja, jabk iz tistega okoliša verjetno ne bomo jedli z velikim užitkom, saj je neposredna bližina NEK-a obdana s sadovnjaki. Ne pretiravam in res izgleda čudno.



Ker nisem ljubiteljica penin in sem bila po celem dnevu ornk lačna, sem poslušala in obzirno poskušala šampijone, vendar pa sta mi bili pri Isteniču najbolj všečni domač sir in suha salama s paradižnikom in olivami.

Ko smo se pojedli narezek, smo šli k Šekuranji na večerjo. Gobova juha - nič posebnega. Velika izbira mesa, ampak kot Gorenjka lahko rečem, da so bile krvavice nezačinjene - na Gorenjskem damo notri česen in še marsikaj drugega. Sicer pa odlično! Štrudlov za povrhu nisem zmogla. Večina je (izključno zaradi prebave seveda) spila še nekaj šnopčkov in ok. 23. ure smo se šele odpravili proti domu.

Celo pot nam je ena od oglaševalk ponujala "kurce", ki so ji jih zapakarili v gostilni in mislim, da jih je jedla skoraj edina. Smo pa tisti, ki smo bili še budni na zadnjih zicih spili liter in pol vina, ki so ga tudi sfehtali v gostilni.



Ob pol enih smo pristali. A gremo še kam? Ja, pejmo! Imagice in Catijevci smo šli na kratko turnejo od Orta do Metelkove, kjer je bilo bolj tužno kot ne. Vseeno smo se imeli luštno, vztrajali do treh in se nato končno spokali domov.

Centrifuzna inventura

--> Zanemarila sem svojo ljubezen do teatra in plesnih predstav. Popravim še ta mesec, ker oboje preveč pogrešam. In pazim, da se mi to ne ponovi več.
--> Spet se bom po dolgem času oglasila na radiu in morda celo kaj napisala, da se malo aktiviram na kulturnem področju.
--> Oglaševanje imam po eni strani rada, po drugi pa ga sovražim. To že vem, ampak oglaševalska scena in njihov občutek za zabavo sta pa super. Vedno bolj mi je všeč. Hej, kaj ni zabava bistvo vsega?
--> Pogruntala sem, na kaj me razvname: besede ... ne katerekoli, ampak prave besede! To se je že v večih primerih pokazalo kot resnično. Seveda pa svoje naredi tudi nastop (to je tisti ego škodljivcev) in zanimivost situacij (nedosegljivost, izzivi in taka jajca). Bistvene pa so besede.
--> Pogrešam morje. Ali pa morda toplice. Ostalo imam in nekaj bo treba narediti tudi glede tega primanjkljaja ...

Suplenca spanja

Končno je prišlo na vrsto nadomeščanje, ki sem ga res potrebovala.
- Najprej za prejšnji teden, ker sem pozno v noč zabijala cajt za kompjuterjem (ampak se ne pritožujem, ker je bilo luštno).
- Nato za prejšnji vikend, ker ni bilo kaj dosti spanja, saj sem prednost prepustila Trnfestu, Umeku, spet Trnfestu in 10-urnemu zmenku (ja, s tem se rada pohvalim).
- Sledil je naporen teden, ki je vključeval službeni piknik do poznega večera, cimrine obiske sredi noči in četrtkovo ekskurzijo soustanoviteljev MM, ki se je zavlekla do polnoči in nadaljevala z iskanjem ljubljanskih žurerskih lokacij do treh zjutraj. In vsak dan sem imela službo, kamor sem prišla vsako jutro skoraj točno.

Najprej 11 ur spanja, poležavanje, krči, tabletke in še 2 dodatni uri spanja. Mislim, da bi spala še kaki dve uri, če me ne bi zbudili svatje pri sosedih, ki so precej glasni (+ harmonika + hupe v avtih). Aja, moji sosedje imajo načeloma žurke v nedeljah zjutraj (to je edini dan, ko spim z zaprtimi okni), zelo nizek zvonik in nad vrati jim piše "Tišina, zbranost". Kako je z njihovo zbranostjo, ne vem, ampak tiho pa res niso!

PS: Morda vas to sploh ne zanima, ampak za mojo evidenco je fajn, da sem se zdajle sploh lahko vsega spomnila.

Nenavadni zmenki

Imela sem edinstveno priložnost, da sem izkusila zmenek v nedeljo ob 7:00 zjutraj. Res fenomenalno. Moram si kmalu spet kaj podobno odbitega privoščiti.

muss sehen!

Evo, zdaj vam bom pokazala meni najbolj zabaven site. Že kakšno leto imam ta link in ne vem, kdo mi ga je pokazal, ampak z veseljem ga kažem naprej.

Predstavljam vam ... pozor, pozor ... String Emila.
Tip vztrajno polni svojo galerijo, povečuje trgovino in od zadnjega obiska je zamenjal muziko, ampak je še vedno zakon.

Aha, pa če bi mi radi kupili kaj za rojstni dan, ki je točno sredi februarja ... Wanduhr Tick Tack, BeauTy One Shoulder Top, valda tangice in fertah muss ich haben!

Top šop

Ste na zabavah utrujene? Se ne alkoholizirate in zadevate, ker vozite ali celo veste, da to škoduje zdravju? Vas v poznih nočnih urah po napornem tednu grabi spanec? Bi rade še plesale, ampak se vam noge zdijo pretežke?

Drage dame, našle smo pravo in legalno rešitev! Strokovnjakinje so se za to trudile več tednov in sedaj končno našle pravi način.

Večkratna uporaba.
Hiter učinek.
Zanesljivo in preverjeno delovanje.

Sedaj lahko tudi vi spoznate našo najnovejšo skrivnost veselja in plesa do zgodnjih jutranjih ur.

Cena: le ena koristna informacija v zameno za največje odkritje vsake vaše zabave.

Če pišete zdaj, lahko po posebej ugodni ceni spoznate novo rešitev, ki vam bo zagotovo omogočila daljše žure in občudovanje bližnjih in omaganih.

Korespondenca

V eni nedelji (ki se je začela in končala malce kasneje) je med dvema naslovnikoma prepotovalo točno 171 mailov. Avtorski delež je skoraj enak.

Ja, komplet prfukjeno. Vem.
Takle mamo.
Centrifuzno.

Dance off

Tako naj bo naslov prispevka, ki bo posvečen petku in soboti. Napisala bi ga, ko bom našla čas. Če ga bom. Raje ne obljubljam. Notri moram omeniti Natana, ki je bil spet sonček in mi je polepšal petkov brejk. In na Rakitni sta sveža zakonca postala Amelia in Gorazd, kjer smo uspeli v poznih popoldanskih urah narediti spontan party.

Sicer pa je bilo veliko muzike in basov: Summerbrejk, Borka in Bakto, zasebni DJ Božo, Jaka - še en DJ in Elektrostars na Trnfestu.

Če potegnem črto in naredim eno bilanco dveh dni (petka in sobote), izgleda takole:

• Spanje: 2 + 3 = 5 ur
• Dremanje v avtu: 2 uri
• Plesanje: 4 + 4 + 1 = 9 ur
• Prevoženi kilometri: 180 km
• Alkohol: minimalka, le kakšni štirje kozarci vina
• Energijske pijače: 2 piksni

Še zdaj mi ni jasno, kaj me je gnalo, ampak super je bilo!

Predlog referenduma

Predlagam referendum, kjer bi državljanke in državljani glasovali o zakonski prepovedi predolgih sestankov.
210 minut je odločno preveč za en sestanek!

V izjemnih primerih bi se morda lahko pogajali o daljših sestankih, vendar mora biti vključeno vsaj kosilo z desertom.

Zaključki poučnega vikenda

Sama nisem bila sposobna potegniti črte in povedati zaključka tega očitno predolgega vikenda. Morala sem priti v službo, kjer je že nekajkrat omenjena sodelavka Tea jasno povzela:

Potrebna je prevzgoja.
Iztrebljanje ne bi imelo smisla, ker bi bil potem dolgčas.
Samo socializirat' jih je treba!

Dopuščava majhno možnost, da je krivo vreme, vendar si ne delava prevelikih utvar.

Sezonska zelenjava

Slika 1: Paradižnikova omaka za ozimnico, narejena iz ene vreče genetsko modificiranih škodljivčevih paradižnikov.
Paradajze vržeš v krop, olupiš, jim iztrgaš drobovje, jih zmelješ in vreš nekaj ur. Začimbe po okusu (veliko sveže bazilike, timijan, sol, poper in sicilijanska mešanica). Vrelo mezgo naliješ v prevrete kozarce, ki jih zaprte obrneš na glavo.

Slika 2: Filana bučka za večerjo.
Bučka je pridelana po bio-metodi vrtičkarske babice, nafilana pa z mojim navdihom.

Čas: povzetek četrtkovega popoldneva, ki je trajal od 17.30 do 23.00.
Avtorici: Tea in Tamara

Greva na morje!

Vprašanje, ki lahko poviša krvni tlak: "Kam greš za vikend?"

Po naporni noči me v soboto dopoldan zbudi Tein SMS:
"A se zmenive kaj?"
"No, pa se dejva."
Tea mi podari še pol ure in spije kavo, ki je jaz ne potrebujem.
"Sajeta ali Rabac? Meni je vseeno. Samo pejva nekam. Ti povej."
"Sajeta, ker je v Sloveniji in jaz ne najdem prometne in vozniške."

Vremenska napoved kaže zvečer pooblačitve. Informatorji podajo izjavo, da na Sajeti ni nekega blaznega žura. Med gorami in drevjem bo zvečer mraz. V napačno pospravljeni taški najdem manjkajoče dokumente.
"Kaj pa če bi šli raje na morje - tam ne bo dežja?"
"Ja, to bo bolje."
"A pa se nama sploh da plesat celo noč?"
"Ne, sploh ne. A greva v en najbližji kamp ležat na sončka in brat."
"Ja, na 2 dni morja."
"Ja, zakon. Jaz točno vem kam. Spij kavo, kaj pojej, te pridem iskat."

Kako sta dve bejbi kul?
Do 14h odpravim vse moteče faktorje, spakiram in poberem Teo. Na izi. Čez dobro urco bova itak na morju. Saj nihče ne gre ob tej uri na morje! Ljudje vstanejo ob šestih in krenejo, da si rezervirajo prostorček na plaži. Carici bova na prazni cesti. Na Petrolu Teo navdušim nad trikotnimi sendviči in si poleg malice nabaviva še literaturo. Ja, na plaži bova brali Sobotno prilogo in hrvaški Cosmo. Midve sva super, ker res misliva na VSE. Šibava ...

... do Kopra. Ups, kolona. Planet vztraja in naju prepričuje, da so čakalne dobe za prestop meje krajše. Krajše kot 5 ur morda? Le še 4 ure se čaka? So to hoteli reči?

Kaj delata dve bejbi med potjo na morje in se imata fino?
Malica. Zalivanje z vodami in Red Bullom. Opazovanje tipov, ki so simpatični, dokler jih med sedmim prehitevanjem ne vidiš vrtati po nosu. Dolce. Preobuvanje. Noge čez okno. Deca lula ob cesti. Mahanje naproti vozečim avtomobilom. Sprehod okoli Cliota. Foto session. Klicanje za bedastoče dežurno nosečnico. Smejanje do solz. Proučevanja zemljevida, ker narisan odcep za Korte ne obstaja. Spodbujanje domišljije. Kolone lahko res dobro zadanejo. Eni gredo zato raje peš na morje. Uganka: kam izginejo avtomobili, ko se po pol ure stanja na mestu kar na lepem zapeljemo 25 metrov? Deadbrainstorming na temo "Slovenija poživlja!" in "Ločevanje odpadkov". Snovanje raznih kampanj za leto 2006 in novih poslovnih idej za skupni biznis.




Koper - Dragonja: kolona; 23 km; 3 h 30 min; odlična zabava in Slovenija definitivno poživlja.

Skoraj zmaga.
Kako dve bejbi najdeta avtokamp, ki ni na zemljevidu, ampak ena je bila tam v mladih letih?
Dragonja - Umag: ni ga, ker sva šli po napačni cesti.
Umag - Savudrija: fak, ni ga in skoraj sva spet na meji, ker sva šli verjetno kje narobe.
Savudrija - Umag: halo, po tej cesti sva šli prvič, ampak takrat se nama je prikazala še Marija na Krasu, ki se tokrat ni. To je zihr narobe, pa še morja ni.
"Dejva vprašat."
Aha, kamp je še naprej od Umaga, proti Novigradu. Zanimiva in vsekakor koristna informacija.

U, tole bo pa zmaga, končno.
Kako se dve bejbi vselita v kamp?
Parkiram pred rampo. Receptor vpraša, če zna moj avto frčati. Kaj pa šotor zna frčati? ... WTF ...? Ne štekam modela, ampak ne, moje stvari ne frčijo. "No, potem bo pa težko, ker je kamp poln." Spontano se vklopijo ultra prijaznost, proseči pogledi, stokanje, še vedno dobra volja in argumenti, da ne potrebujeva veliko prostora in da avto lahko celo zunaj pustiva. Stari nama nameni najbolj gnil čošak poleg nemške dece, ki rada oponaša sireno in veliko laufa. Hop v kopalke in šprint k vodi. Cilj. Zmaga. Ob 20. uri v soboto zaplavava. MORJE!!! Oh, divota ...
V štacuni nabaviva stylish črtaste ležalke, ker nimava niti spodobnih armafleksov. Najdeva alternativen boljši prostorček in se utaboriva z vsemi dekicami. Napadejo naju Nemci, ker sva na njihovi parceli. Zaradi najine super duper camping opreme šotor preprosto primeva in prestaviva drugam. Ko jih jebe švabe. Tam je itak mravljišče in listje pada na šotor.

Kako dve bejbi zažurata v najbolj mirnem kampu?
Tuš. Make-up. Večerja s koncertom. Sprehod. Stacioniranje na ravno prav odročni skali na obali, kjer pritegneva pozornost mladih fantov. Druženje z mladcem, ki mu popestriva večer in nama v temi dodeli 18 in 19 let. Jaz sem verjetno starejša kot 18, ker vozim. Redar zahteva ponoči v kampu tišino, midve pa se ne moreva nehati režati in naju zvija od smeha. Foto session na otroških igralih. Stokrat loputniti z vrati sredi noči, ker so vse cunje, torbice, tangice, brisače in kopalke pomešane. Vsakič salve smeha. Naslednjič bova dali Gorazdu izdelati zemljevid, da bova sploh lahko kaj našli v Cliotu. Še dobro, da nimam wohnwagena, ker tam pa res ne bi nič našli. Foto session v šotoru in flešerski stroboskop. Moja strokovnost za neverbalno komunikacijo preseže vse meje, ko zaradi kašlja iz sosednje prikolice zaznam, da "se sosed že pritožuje". Utrujeni od režanja zaspiva (jaz celo sredi pisanja SMS-a).

2. dan morja:
Sveže jutro. Modrina šotora. Zunaj po malem dežuje. Zajtrk: Linolada, biga, speštani mini rogljički, jogurt in gosti sokec. Tei ne dajo kave. Evo, zdaj pa pride na vrsto izležavanje. V modrini šotora kakopak, ker zunaj piha in pada. Do enajstih prebereva časopis, vmes zakinkava, zbudi pa naju nevihta. V najkrajšem možnem času pospraviva bazni tabor in zapustiva kamp. Ja, naju ne bo treba reševati, ker zmoreva sami boga in pol. Peljeva se do Umaga, potem pa se začne nova kolona. Jeva pistacije, zabavava Italijane, bereva časopis, pizdiva zaradi samomorilskih Humarjevih teženj, ki jih plačujemo Mobitelovi naročniki, razmišljava, kako se ti lahko zgodi, da imaš osem otrok, in poslušava motovunski pevski zbor.

Umag - Dragonja: kolona; 2 h; Hrvaška ne poživlja tako kot Slovenija, ker imajo dež in se ne more človek niti sprehajati okoli avta. Pa še veliko prej te lulat, če je povsod neka voda. No, ampak če gremo na morje, moramo pričakovati tudi vodo, kenede.

Zaključek:
- Zabaven vikend
- Neprespanost
- Jaz sem uspela preživeti, kar sploh ni samoumevno. Le en spodrs v japonkah na skali in en spotik sredi noči čez kabel od štroma.
- Samskim bejbam je res najhuje in res so uboge revice ... (not!)

Dodatek:

Jadranska kača = kača, ki prebiva v Jadranskem morju, ampak je še niso odkrili. Tea že sedaj ve, da je tam. Najraje ima malo globjo vodo.

Volek = načeloma mali polžek, ki se ga natakne na trnek za ribe. Tei se zdi to ena grozna in nevarna morska zver, ki ji hoče nekaj hudega.

Moji princi

so škodljivci.

To je pogoj in pravilo. En tak moj aksiom očitno.

Alternativni kravatar?

V petek najljubša in še zadnja vodja projektov pošlje jasen brief. Deadline je torek. Med vikendom nepričakovano uleti kvalitetno žuranje in posledično tudi regeneracija. V ponedeljek moraš dobiti tisto idejo in ti celo uspe. Vodja skomunicira in nam pridobi še en dodaten dan. Šefica pomaga in v torek oblikovalec nariše kar mora. V sredo zjutraj pa mora tekstopiska naročniku obrazložiti idejo in ga prepričati. Ups.

"OK, a morm karkol druzga vedet, predn se soočm s ta glavnim?"
Ja, bodi zrihtana. On je tak snob. Star je 3X. Najljubši avto mu je YWX. Full je dober retorik. Ni tipičen mlad juppie, ki bi jih zajebavala na faksu. Tak pomembnež je, pa kravatar. Imej štikle.
"vat da fak???"

Zdrava jutranja trema pred prvim sestankom. Vodja projekta že obvladuje sceno in pomaga. Tip vstopi. Tebi je znan. Tip govori. Glas ti je znan. Tip se pogovarja. Obvlada Chejeve grafite na Kubanskih skladiščih in razmišlja široko. Tip je odločen in ima dober nastop. Tebi je simpatičen. Prepričajo ga argumenti in drugačnost. Zakaj ti je je tako zelo znan?
Vprašanje, ki te žre do večera. Od kod ti je znan?
Google in en telefonski klic za preverjanje informacij ...

Valda, tip ima tudi drugo plat. Nekoč alternativec, hud špikec, gimnazijka in bodoča tekstopiska je plačevala vstopnice, da ga je lahko gledala nastopati, enkrat pa sta bila celo hkrati na trnovskem odru.
Naslednjič tekstopiska gotovo ne bo v štiklih, če se ne bo počutila tako.

Jezim vas ...

... ampak vseeno berete mojo Centrifugo. Brišem komentarje, ki mi niso všeč, ampak jih vseeno pišete. To je pravzaprav največji kompliment, ki mi ga lahko namenite. Tako da se zahvaljujem za pozornost. Mi kar paše, priznam.

Centrifugo sem začela pisati zaradi drugih, zdaj pa jo pišem predvsem zaradi sebe. Še vseeno pa VEDNO mislim tudi na vas, da ne bo pomote. Nekje vmes je Centrifuga postala blazno priljubljena, kar dokazujejo moje statistike in pogostost klikov iz si.blogs. (No, res je, da tudi veliko pišem. Hej, ampak lahko bi veliko govorila, kar itak počnem, in potem bi šele najebali :)) Tudi to je fino, saj vem, da je obisk tak izključno zaradi besedil, saj golih fotk pač ne objavljam.

Še vedno pa velja nekaj, kar ste pozabili, čeprav sem o tem že parkrat pisala. Imam popoln uredniški nadzor in smernic urednikovanja mi ni potrebno zagovarjati. Če vas zanima več o tem, sem o teh rečeh pisala tukaj (statistika je danes popolnoma drugačna).

Hvala za razumevanje.

Če vas jezim, vedite, da mi je to všeč in da sem tudi jaz vam taka všeč. Ker taka sem!
Pa prijetno branje še naprej. ;)

Skrivnostni princ

Tudi če to ni, mi je všeč suspenz in občutek napetosti, ki mi ga vzbuja. To nekako pričakujem od princa. Med drugim tudi to, ja.
Zjutraj je poslal ljubko sporočilo, v katerem me nagovarja s princesko. Odgovorila sem mu v slogu ujete in žalostne princeske. Te so mi bile od nekdaj kar simpatične. Sploh, če so pletle dolge kite in jih potem metale iz stolpov, da je junak lahko priplezal do njih. V novem sporočilu me tolaži, da kmalu pride in prinese leka. To naj bi me rešilo.
Sladko čakanje ...

Blogonton intermezzo

David Vidmar je prijazen fant, ki iz čistega veselja dela največ za skupno slovensko blogovje. Ogromno ljudi dostopa do najljubših blogov prav prek njegovih spiskov, ki jih redno updata. Pravično je in spodobi se, da ga pisci polinkamo, (če ga še nismo,) tako kot je on nas.


Navodila za vnos nalepkice si.blogs najdete na tej povezavi. In zadeva ni tako strašna, da bi lahko pokvarila vaš dizajn.

Nosečnice

Že od nekdaj mi grejo nosečnice malo na živce. Ne vem, kako naj se obnašam do njih. Eni se jih blazno razveselijo in jih potem božajo po trebuhu. No, to mi je (milo rečeno) čudno. Poleg tega nosečnice prevzamejo popolnoma drugačen življenjski stil, kot so ga imele prej, in je zatorej še toliko manj skupnih točk. In o čem se pogovarjaš z nosečnico? Ah, to je preprosto, ker tema je itak vedno ista: dojenčki, zdravje nosečnic, priprave na otročka, imena, potem pa se že počasi konča nabor "zanimivih" tem. Povrhu vsega pa se mi zdijo pretirano osladne in srečne. Skratka; ob nosečnicah sem navadno čisto izgubljena.

S Katro pa je drugače. Ja, saj pride v paketu tudi zgoraj našteto, ampak ima še dodatne simpatične featurese. Prvič sem dojela bizarnost njenega stanja, ko sva šli z Dynamiteo k njej domov na obisk in je zarodek zahteval pozornost zase in nam ni dal miru. Dve, ki nama koncept nosečnosti ni čisto jasen, sva ležali in buljili v Katrin trebuh. In ko se je premaknil, je bila to dejansko scena iz Aliena. Prisežem, Katra je takrat v mojih očeh postala Ripley - dobesedno junakinja.
Zdaj spremljamo njeno visoko nosečnost in s punco sočustvujem, hkrati pa mi je jako zanimiva. Interne sestanke imamo v knjižnjici, ker je tam jabooz, v katerem lahko Katra skoraj leži, v kuhinjo pa je nemogoče priti mimo nje. Ko hodi, izgleda še najbolj podobna pingvinu. Ne vem čisto dobro, ali bi jo bilo najbolje podpreti, da bi se lažje kotalila po ulici, ali me bo po nesreči usekala z dolgimi mahajočimi rokami, če se ji preveč približam.

Da je punca res nekaj posebnega, dokazuje dejstvo, da se je pred kratkim lotila prenove stanovanja. Trenutno je brezdomka in začasno biva nekje drugje, po telefonu pa koordinira mojstre, ki jim je zmanjkalo ploščic za tla, in napizdeva optike, ki ji zlepa ne popravijo očal. In presenetljivo - sploh ni živčna, ampak je prav uspešna vodja domačih in službenih projektov.
Poleg tega pa priznam, da se mi izgleda bistveno bolj hot kot povprečna, dolgočasna in v nulo napedenana bejba, ki je všeč tipičnim moškim predstavnikom.
Vsa čast.

(Od včeraj zvečer mislim na Katro, ker sem se dejansko ustrašila za njeno zdravje. Vsega so krivi neki glupi paranoični pogovori in moje šraufanje v trebuhu. In sem cviknila, da je bilo z mojo solato nekaj narobe. In Katra jo je jedla. In še tiste grozne štorije. Na srečo sem se zadržala in je nisem klicala ob dveh zjutraj. Danes sem jo preverila in vse je OK.)

Družba vs. služba

Dragoceni so trenutki, ko je služba družba in družba služba.
(Sam to sm hotla povedat.
Hvala za pozornost in lep pozdrav.)

EPP

- Najboljši žur v Istri: Monvi v Rovinju
- Dekleta veste, kaj se zgodi stopalom po celonočnem plesanju v štiklih. Čisto nasilje. S Scholl Party Feet bo konec brutalnosti na bazinice sprednjega dela stopala. Zadeva deluje. Gelaste blazinice lahko umivate, ponovno prilepite in prestavljate v različne čevlje. Party Feet - Simply must have!
- Zanesljiv prevoz z apartmajem in garderobno omaro, ki je kos tudi zahtevni vožnji po kamenju, kadar Hrvati razkopljejo stranske ceste, ko ste vi falili glavno: Clio Renault 1.4 RT zmore vse
- Najboljše malice na poti: HIP HOP Sendvič Šunka in sir (dvojno polnjenje)
- Edina dobra voda: Za life z okusom jabolka

DODATEK, ki sem ga malo pozabila, pa me je naj spomnila Elena:
2. oglasni blok

Sony Ericsson Z1010 prenese vsaj 10 SMS-ov in 20-minutne nočne blodnje iz druge države, ko je baterija že skoraj prazna.

More chemical substance

2. del

Občudujem Davorjeve recenzije in res bi bila rada kar se da racionalna in podala jasno in objektivno oceno. Toda vse v mojem dojemanju koncerta angleškega DJ dvojca The Chemical Brothers je tako neracionalno, da ne morem o tem pisati brez posebnega odnosa, ki je verjetno še najbolj značilen za fenice. Verjetno zato, ker to sem.

Tisti hip, ko sta Tom Rowlands in Ed Simons zasula 50.000 do 70.000 ljudi s svojimi beati, je prenehal svetiti kičast napis ISLE OF MTV in tudi rdeče-beli lunapark konjički so izgubili vso pozornost. Nič rajcanja, kar takoj sta Chemical Brothers vse pozvala s Hey Boy Hey Girl. Piazzo dell' Unitá d'Italia so objele projekcije in glavni tržaški trg je zaplesal. Playliste si niti slučajno nisem zapomnila, lahko pa povem, da sta spuščala, miksala in manipulirala predvsem komade iz treh albumov: Dig Your Own Hole (1997), Surrender (1999) in Push The Button (2005). Izpustila nista niti parih komadov iz prvega albuma Exit Planet Dust (1995), kar je očiten dokaz brezčasnosti kemičnih beatov. Seveda je bilo največ galame ob zadnjem hitiču Galvanize, mene pa sta presenetila z dvema še neslišanima izdelkoma. Na oder sta se ob vzklikih razgretih in zagretih navijačev vrnila dvakrat, kar je bilo nad pričakovanji.
Sicer pa; zvok - prva liga, projekcije - krasne, splošen vtis - uau! Hočem še.

Če mi bo Ivl ali pa kak drug programer, ki ni na morju, pomagal spisati HTML kodico za ogled amaterskega posnetka delčka koncerta, boste lahko videli, da ne pretiravam, ker je bilo RES HUDO.

Kri-za: MTV

1. del

Čutim željo, da butnem na blog par utrinkov.

- Zdaj vem, zakaj ne gledam MTV-ja.
Ja, eden od razlogov je, da ga nimam. Ampak tudi razvlečen dolgočasen program je zelo dober razlog.
- O MTV zabavah, festivalih, koncertih, prenosih:
Vedno me je zanimalo, kaj gledajo ljudje na prizorišču, medtem ko mi doma gledamo oglase, napovedi, intervjuje, spote, napovedi, kratke dokumentarce o bandu, oglase in napovedi. Zdaj vem. Isto! Na srečo se je s Snoop Doggom vse uredilo in tempo se je popravil.



- Rejverji so najbolj kultivirani partyzani, rockerji pa po nepoznavanju clubbing bontona skoraj dosegajo metalce in pankse.
- Tržačani se se mi malo zamerili zaradi unikatne oskrbe s pivom. V STEKLENICAH, lepo prosim! In to počnejo z velikimi vozički, ki pod seboj drobijo že izpraznjene steklenice.
- Veselim (beri: pijanim) partyzanom se zdi po finem dogodku blazno fino brcati črepinje. Je res tak lušten zvok. In flašo je tako lepo zabrisati ob tla.


- Kakšna je verjetnost, da leteča črepinja najde košček moje nezakrite noge?
Očitno zelo velika.

(Sem izkušena body-artistka. Če ne verjamete, se pridružite izbrani publiki in prisostvujte body-art performansem na obali.)

Respect to Maddox

Evo, človek, ki že leta piše članke, se posmehuje vsem in vsemu in ga ljudje še vedno radi berejo, se je lotil naših skupnih in popularnih tem. Čeprav je njegovo mnenje tipično "kontra", mi je brutalno zabaven. Je pa temeljit in simpatično črn.
If these words were people, I would embrace their genocide.

Trieste popizditis

Hočete it v Trst? Še niste bili z avtom v Trstu, ampak vam vsa vaša ženska intuicija, ki ima navadno kar prav, pravi, da bo hudičevo zajebano?

Preprosto, saj imate internet in tam je vse, kar je lahko pomembno ali nepomembno. Ni hudič, da ne bo osnovnih informacij, kot so na primer zemljevid parkirišč, cenik parkiranja in razlaga kakšnih posebnosti. Jah, smola. Ničesar od tega ni.

Ampak glede na to, da bo dogodek res velik in da se o tem veliko govori, bo občina Trst gotovo lansirala kakšno opozorilo obiskovalcem. Burek. Ni nobenega opozorila niti za lokalce, niti za obiskovalce.
Sliši se pa veliko: "Ja, center bo čisto zaprt. Z avtom se ne bo dalo blizu. Pričakujejo okrog 70.000 ljudi. Dovolj zgodaj bo treba na pot ..." in podobno.
In si rečete: "Klinc, dajmo si vsaj kak zemljevid natisnit in prebrat spletno mesto Trsta, ki je namenjeno turistom. Morda bo pa tam kaj pisalo - to upate, glede na veliko število pričakovanih obiskovalcev. Ne, spet nič! Novic sploh ni.

Dragi bralci, predstavljam vam Trst!
Oooo, italijanski jezik. No, pa saj je gumbek tudi za angleški jezik. "Super, vsaj nekaj", si mislite - to vendar razumete brez težav. Vsebine so sicer skromne in bolj ali manj neuporabne, toda imate pa fancy iskalnik, kjer lahko najdete celo sporočilo za javnost o vašem tako dolgo pričakovanem dogodku.
V italijanskem jeziku, seveda!

Music: response

Hey Boy Hey Girl - superstars DJ's - here we go.
Po intenzivnem enournem poslušanju najljubše radijske postaje v zadnjem času - dunajske FM4, sem še bolj napaljena na The Chemical Brothers. Pravi Galaxy Bounce. V nocojšnji oddaji Spielzimmer so spustili koncertni posnetek iz 7. maja 2005. Chemical Beats tudi v domači sobi v mono tehniki sekajo Out Of Control. In zdaj bi res rada slišala Block Rockin' Beats še v živo. Don't Stop The Rock.



















In Dust We Trust.

Prihodnji teden se v istem terminu obetata kar dva posnetka svežih koncertov:
Gorillaz in Hooverphonic.

Iščem moškega ...

... da mi na strop namontira luč!
Star lestenec je namreč samoiniciativno odpadel in od takrat čakam. Potrebne so izkušnje z elektriko in predvidevam, da tudi mašina za vrtanje. Lestev ni potrebna, ker imam stole in dovolj nizek strop. Navodila v nemščini so priložena, varnostnih nasvetov v slovenščini pa ne razumem.
Po opravljenem delu častim s pivom.

Morilka

Moje ime je Tamara in sem morilka!

Naj razložim:
Včeraj sem se sredi noči vrnila domov in v kuhinji me je NA KUHINJSKI MIZI (ja, tam kjer ljudje jemo in posedamo!) pričakalo več kot petnajst dojenčkastih pajkcev, ki so gomazeli, pletli svoje nagravžne niti in svinjali po moji kuhinji.
Vsi členonožci so mi naravnost odurni. Žuželke v svoji bližini preziram. In moje odkrito sovraštvo se še potencira, če je njihov obstoj vezan na moj življenjski prostor, za katerega plačujem najemnino JAZ.
Verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati, da sem jih takoj pobila in pobrisala. Prej sem nekaj teh malih gnusob pofotkala za cimro. Prisegla sem, da je to edina prilika, ko jih bo lahko videla na skupni kuhinjski mizi.

Sklepi:
Ne bom več upoštevala dobrotnikov in Marušinih bojev za zaščito golazni!
Ne bom imela slabe vesti, ko me bo kdo zmerjal z morilko. Naj gredo ven, naj gredo v žbunje, naj doma gojijo pajke, mravlje, komarje in muhe.
Pri nas ne bomo imeli tovrstnih domačih živali!

Še malo blogiranja

Še dobro, da Grega ne bere, ker bi ga tokratni MM spet pripravil do nadležnih razmišljanj, čemu morajo ljudje spet toliko razmišljati o blogih. Ja-ne-z je namreč objavil fajn članek, kjer kratko in hkrati dovolj izčrpno predstavlja pojav blogov s komunikološkega vidika. Funkcije, uporaba, spremembe, nadzor, tržno komuniciranje, razvoj ... same zanimive teme. Ravno pravšnje za odvračanje misli od delavnih nalog, ki se jim roki za oddajo šele približujejo.

Članek lepo sovpada z novo pridobljenim Canneskim znanjem, kjer so vsaj na treh predavanjih posredno obravnavali tehnološko liberalizacijo, ki povzroča velike spremembe. Oglaševanje se seli iz klasičnih medijev in išče nove načine komunikacije s potrošniki. Vedno hitrejši dostop in razvoj tehnologije omogočata selitev številnih vsebin na web. Potrošniki pridobivajo vse večjo moč! Upravljajo z informacijami, vsebinami in celo mediji. Pop-up blokade, prepoved za direktno pošto, SPAM filtri, TV brez oglasov ... To so konkretne spremembe, ki že kažejo svoje vplive in zahtevajo drugačno razumevanje medijev.
(Baje je v ZDA 80% nakupov predhodno preverjenih na internetu. In jasno je, da tržniki želijo doseči prav te potrošnike.)

Ja-ne-zov članek ni objavljen na spletni strani, en izvod MM pa stane 2.500,00 sit in prisežem, da ne vem čemu. MM obsega 38 velikih lepih strani. Upam, da vsaj avtorji dobijo mastne honorarje. In upam, da bom kdaj med njimi.

Hči planin

Krasna si, bistra hči planin,
brhka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne zmoti.
Krasna si, hči planin.

(Simon Gregorčič, Soči)

Booška

Moj Clio je vzpostavil neposreden kontakt z neko štango na visokem pločniku sredi zaparkirane Metelkove (mislim, da je bil znak za prepovedano parkiranje). Kar malo preveč odločno se ji je približal in jih konkretno dobil po gobcu.

I've been in Sin City

Walk down the right back alley in Sin City and you can find anything.

I think I'm gonna visit this city again some day.

You get in a fight, you fight in a war, and you figure all the worst of it will be worth it for the one big moment -
- but that moment as good as it is it's never good enough -

- but this one time I wonder why ... than she falls against me ... dripping with that angel sweat of hers ... the perfect woman. The goddess.

The fire, baby, it's gonna burn us both.

Ciljna skupina: moški

Gotovo se bo zdelo tole komu feministično nabijanje ali jamranje ali pa razčiščevanje osebnih težav in še česa ... vendar NE. Povzela bom eno od zanimivih predavanj iz mednarodnega oglaševalskega festivala Cannes Lions. (No, malo bo po moje, kakopak.)

Moške se je malce zanemarjalo in v oglaševanju se je na veliko posvečalo predvsem ženskam. Ženske v oglasih. Izdelki za ženske. Oglasi za ženske. Kozmetika, fashion, hrana, hujšanje, cunje, čevlji, parfumi, neveste, notranja oprema stanovanja, vrt, otroci ... Blazna izbira. Vse za ženske. Oglaševanje je feminizirano. Kje pa so moški? "Are marketers missing real man?" No, nekdo zagotovo jih pogreša, kajne ... ;)

"In the end feminism has turned us all into women." - France

Pretiravanje? Kaj pa tole?

36% of men enjoy shopping for new clothes
40% of men say they try and do what they can to enhance their physical appearance
50% of men are comfortable experimenting with and using a variety of hair and skincare products
15% of men enjoy getting manicures

Moški so po izsledkih raziskave Man Study 2005, ki jo še vedno izvaja Leo Burnett, velika ciljna skupina z ogromno kupno močjo. Hkrati so postali tudi zelo kompleksna ciljna skupina. Za vse so krive ženske. Glavne so doma in glavne so v službi. Ženske imajo vse več lastnega imetja in v vedno večji meri zasedajo vodilne položaje.

Prisotne so v medijih, v strokovnih krogih in zato se moški znašli v identitetni krizi, ker jim ni jasno, kaj je njihova vloga v družbi.

"You do have to be more tolerant. I never had to work for a woman, but my son does and he just has to accept it." - Australia

Najbolj jih zeza prilagajanje novim vlogam, s čimer so se ženske že dolgo nazaj uspešno spopadle.
Kariera + družina = ? Ena velika zmeda očitno.
No, to povzroča zmedo tudi pri oglaševalcih, če ne poznajo ciljne skupine, ker je ta malo zblojena.

"It seems to me that nothing special is expected of us any more." - Russia

Dvema že prežvečenima tipoma moških, sta se pridružila še dva nova.
1. METROSEKSUALCI - so novodobni (poženščeni) tipčki, ki dajo veliko na izgled in dekleta ne vedo, kaj bi počela z njimi.
2. RETROSEKSUALCI - stereotipni dedci; močni, glavni, babe naj jih lepo ubogajo in skrbijo za dom - kakšna enakopravnost?!
Zgornji dve skupini zajemata le 40% moških, 60% pa se ne more uvrstiti v nobeno od skupin.
3. PATRIARHI - bi bili radi doma, radi bi bili očetje, usklajujejo kariero in dom.
4. ISKALCI MOČI - so tekmovalni in hrepenijo po uspehu v službi, da bi se izkazali pred drugimi.

Večina od te čudne vrste išče svojo moškost. Tekmujejo. Lovijo. Hierarhija je pomembna. In tega občutka jim oglasi ne dajejo prav pogosto. Našli so si nove oblike moškosti ... t. i. virtualna moškost (videoigrice, morje gadgetov in malih igračk za velike fante). "Remaskulinizacija."

Zaključek:
- Moški so kompleksna bitja.
- Moški so lovci. Naj se počutijo kot dedci.
- Moški se spreminjajo, ampak v tem kompleksnem svetu iščejo preprostost.
In bistveno:

Meni se je zdelo zelo poučno in uporabno na večih ravneh. Upam, da ima smisel.