Upravljam s petimi e-mail računi in vsak dan prejmem približno 20 SPAM sporočil. Včasih so me motila in jezila, sedaj pa sem se z njimi sprijaznila in me celo zabavajo.
Nekatere ljudi očitno ZARES skrbi moje zdravstveno stanje, finančna preskrbljenost in spolno življenje. Vsak dan mi ponujajo nove kupe generičnih zdravil, 85% popuste pri nakupu, prozac in druge antidepresive, viagro, ročne ure vseh mogočih znamk, zanesljive finančne ponudbe (le nakazati moram nekaj denarja). SPAM maili mi dnevno nudijo tudi najnovejše informacije, kadar me zanimajo povečave penisa, G-točke, multipli orgazmi in novi načini osrečevanja ženske ... Možnosti je ogromno. Življenje bo lepše in daljše. Že te optimistične ponudbe me navdajo z veseljem.
Nekaterim očitno ni vseeno zame! Raje ne pomislim, kako bi bila srečna, če bi na vsak mail odreagirala. Svet je lep! In s SPAM-i je lahko še lepši.
Pojavlja pa se še eno (meni prav posebej duhovito) sporočilo z naslovom: Get rid of SPAM! Vsake toliko časa dobim SPAM z navodilom, kako se znebim SPAM-a. Ta ironija v njegovem obstoju ... ga naredi meni najljubšega.
Očitno nisem edina, ki jo SPAM sporočila navdihujejo - tole je luštkano in takoj bi imela vsaj tri majice, če bi bile malo bolj kvalitetne, dekoltirane in tejlirane: http://spamshirt.com
(Moja finalista sta definitivno: IMPOTENCY IS AN EMBARESING ISSUE in READY TO BOOST YOUR SEX LIFE?)
31. marec 2005
27. marec 2005
Velikonočna pravljica
"Pirhi"
Bližal se je čas baravanja jajc. Medo se je vsako leto lotil barvanja, trudil se je, da bila jajca lepa, vendar je bil na koncu vedno pošteno sit jajc in jih niti jesti ni več mogel. Poleg tega pa je bil njegov kožušček prav tako pisan kot vsi pirhi.
Letos se je želel resno pripraviti in najti najboljšo rešitev, da bo prijateljem razdelil svoje pisane pirhe.
"Hm, kje naj dobim jajca?", se je spraševal.
"Rad bi imel že kar pobarvana, brez zamudne packarije. In ne le trdo kuhana. Rad bi imel tudi mehko kuhane in surove pirhe. Tako bi lahko tudi pecivo pekli iz pirhov! Jaaaa! Jedilnik bi se za veliko noč prav prijetno popestril", je vse bolj navdušeno razmišljal naš Medo.
"Že vem!", je naenkrat vzklinil, čeprav je bil sam v svoji hiški.
"Kupil bom petelina in kokoši, ki mi bodo nosile pirhe namesto jajc", je sklenil domiselni medvedek.
"Jedle bodo zeleno solato in grah, da bodo nosila zelena jajca. Ko bom želel oranžne, jih bom hranil s pomarančami in korenjem. Za modre pirhe, jim bom postregel slive in malancane, za rumena jajca pa jim bom pripravil polento in sir." Kar se Medo odloči, to stori.
Naš medvedek je zares kupil tri kokoši in jih s pričakovanjem hranil s svojimi posebnimi barvnimi jedilniki. Kokoši so bile vsak dan presenečene, vendar so brez ugovorov pojedle raznovrstno prehrano.
Nekaj dni kasneje je Medo malce razočarano ugotovil: "Hm, vsi izleženi pirhi so le bele barve."
"Morda moram še malo počakati, da se jajca sama pobarvajo", je sklepal in pustil jajca v gnezdu.
Čakal je in nekega jutra so iz jajc izlegla drobna piščeta.
Za velikonočne praznike je imel Medo prvič namesto pirhov deset drobnih rumenih piščet, ki so njemu in njegovim prijateljem prinesla obilo zadovoljstva. Iz ostalih jajc pa je napekel okusne piškote in pecivo. Kokoši so bele pirhe nosile še celo leto.
Bližal se je čas baravanja jajc. Medo se je vsako leto lotil barvanja, trudil se je, da bila jajca lepa, vendar je bil na koncu vedno pošteno sit jajc in jih niti jesti ni več mogel. Poleg tega pa je bil njegov kožušček prav tako pisan kot vsi pirhi.
Letos se je želel resno pripraviti in najti najboljšo rešitev, da bo prijateljem razdelil svoje pisane pirhe.
"Hm, kje naj dobim jajca?", se je spraševal.
"Rad bi imel že kar pobarvana, brez zamudne packarije. In ne le trdo kuhana. Rad bi imel tudi mehko kuhane in surove pirhe. Tako bi lahko tudi pecivo pekli iz pirhov! Jaaaa! Jedilnik bi se za veliko noč prav prijetno popestril", je vse bolj navdušeno razmišljal naš Medo.
"Že vem!", je naenkrat vzklinil, čeprav je bil sam v svoji hiški.
"Kupil bom petelina in kokoši, ki mi bodo nosile pirhe namesto jajc", je sklenil domiselni medvedek.
"Jedle bodo zeleno solato in grah, da bodo nosila zelena jajca. Ko bom želel oranžne, jih bom hranil s pomarančami in korenjem. Za modre pirhe, jim bom postregel slive in malancane, za rumena jajca pa jim bom pripravil polento in sir." Kar se Medo odloči, to stori.
Naš medvedek je zares kupil tri kokoši in jih s pričakovanjem hranil s svojimi posebnimi barvnimi jedilniki. Kokoši so bile vsak dan presenečene, vendar so brez ugovorov pojedle raznovrstno prehrano.
Nekaj dni kasneje je Medo malce razočarano ugotovil: "Hm, vsi izleženi pirhi so le bele barve."
"Morda moram še malo počakati, da se jajca sama pobarvajo", je sklepal in pustil jajca v gnezdu.
Čakal je in nekega jutra so iz jajc izlegla drobna piščeta.
Za velikonočne praznike je imel Medo prvič namesto pirhov deset drobnih rumenih piščet, ki so njemu in njegovim prijateljem prinesla obilo zadovoljstva. Iz ostalih jajc pa je napekel okusne piškote in pecivo. Kokoši so bele pirhe nosile še celo leto.
25. marec 2005
Velika jebena noč
Mislim, da prvič nisem delala nobenih načrtov za praznični vikend. Ker vedno jaz izpadem nedružinska in ignorantska do praznikov. Res je, da ponavadi na vse te protokolarne zadeve pozabim, si že prej najdem druge reči in to nam ponudi krasno priliko, da družno pizdimo čez Tamaro in njen odnos do familije.
Tokrat sem pripravljena. "Dajmo se dobit! Kadarkoli. Vikend je dolg. Imejmo kosilo ali pa večerjo! Res lahko kadarkoli."
V petek ne bo šlo, ker je post in to je prevelika ovira za babi. Mami je tečna, ker je preveč utrujena in hoče samo mir.
Sobotno kosilo ni možno, ker gre babi v Mojstrano, mami pa se ne ve, kaj ji bo pasalo in se hoče naspati.
Sobotna večerja prav tako ni možna, ker je mami že dogovorjena za neko drugo večerjo (in gotovo tudi žur) s prijatelji.
Nedelja sploh ni možna, ker mami noče razmišljati, kje sploh bo. Naj ji vendar damo mir.
Ponedeljek je predaleč, da bi lahko načrtovali.
A mene nekdo zajebava?
Pa lepe praznike!
Tokrat sem pripravljena. "Dajmo se dobit! Kadarkoli. Vikend je dolg. Imejmo kosilo ali pa večerjo! Res lahko kadarkoli."
V petek ne bo šlo, ker je post in to je prevelika ovira za babi. Mami je tečna, ker je preveč utrujena in hoče samo mir.
Sobotno kosilo ni možno, ker gre babi v Mojstrano, mami pa se ne ve, kaj ji bo pasalo in se hoče naspati.
Sobotna večerja prav tako ni možna, ker je mami že dogovorjena za neko drugo večerjo (in gotovo tudi žur) s prijatelji.
Nedelja sploh ni možna, ker mami noče razmišljati, kje sploh bo. Naj ji vendar damo mir.
Ponedeljek je predaleč, da bi lahko načrtovali.
A mene nekdo zajebava?
Pa lepe praznike!
24. marec 2005
Oooooooommmmmm...
Mislim, da je moja toleranca danes dosegla vrhunec. Ne vem še točno, ali je za to krivo moje vztrajno raztegovanje na jogi, pomanjkanje spanca ali učinkovit trening samodiscipline.
Včeraj sem do polnoči prejemala maile nadrejenih in sodelavcev, ki zaradi enega pitcha očitno niso mogli spati. V zadnji fazi sem dobila spastano kar celotno besedilo enega komada The Clash-ev. Nisem brala, ker sem resno posumila v prisebnost pošiljatelja.
Sahasra-Širasam. Vande.
Danes sem pridno delala dokler ni prišel čas, da grem snemat dva oglasa na moj radio. No, jaz sem mislila, da snemamo dva, tam pa so imeli vsa navodila za tri. Manjši nesporazum s strani oglaševalca/naročnika in neke neizkušene rahlo zmedene punce. Po besnih telefonskih klicih med naročnikom in izvajalcem, smo se lotili snemanja dveh oglasov. Starejšega špikerja smo odslovili, ker je bil določen za tisti tretji oglas.
Nov problem je nastal, ko je mlajši špiker, ki smo ga potrebovali za snemanje drugega oglasa, izgubil spomin. Sedel je v kadilnici z napol priprtimi rdečimi očmi in zanikal, da mu je kdorkoli omenil kakršnokoli snemanje. Zadet kot kanta!
Kaj narediti, ko se ti špiker zakadi? Improvizacija!
Našli smo naturščika. Trije smo mu vsak posebej razlagali, ga motivirali, režirali in se res trudili ... Nikakor ni šlo.
"Pokličimo Kušlana!", mi je končno kapnilo. On dejansko je lik iz oglasa - glasen frajer in vokal rahlo zgonenega žurerja mu je mala šala. Pol ure smo ga čakali, nato pa nas je rešil. Super.
Drugi del moje naloge na radiu se je nanašal na nek drug oglas, kjer smo morali na novo posneti glasove medvedka. To bi bilo še preprosto. Nemogoča postane naloga, ko je treba v treh sekundah narediti zvok, ki ponazarja medvedkast smeh, ki je otrokom prepoznaven kot medvedji in je vseeno luštkan, vesel in dovolj kratek. No, sledila sta še medvedji vzklik oz. "mnjam" in medvedje zehanje z enakimi zahtevami.
Naredili smo vse! Jaz sem zadovoljna. In ves čas sem bila povsem mirna in celo mirila druge. Vesela in mirna grem spat. (Zjebanosti ne čutim več. Itak pa je vse v glavi.)
Namaste!
Včeraj sem do polnoči prejemala maile nadrejenih in sodelavcev, ki zaradi enega pitcha očitno niso mogli spati. V zadnji fazi sem dobila spastano kar celotno besedilo enega komada The Clash-ev. Nisem brala, ker sem resno posumila v prisebnost pošiljatelja.
Sahasra-Širasam. Vande.
Danes sem pridno delala dokler ni prišel čas, da grem snemat dva oglasa na moj radio. No, jaz sem mislila, da snemamo dva, tam pa so imeli vsa navodila za tri. Manjši nesporazum s strani oglaševalca/naročnika in neke neizkušene rahlo zmedene punce. Po besnih telefonskih klicih med naročnikom in izvajalcem, smo se lotili snemanja dveh oglasov. Starejšega špikerja smo odslovili, ker je bil določen za tisti tretji oglas.
Nov problem je nastal, ko je mlajši špiker, ki smo ga potrebovali za snemanje drugega oglasa, izgubil spomin. Sedel je v kadilnici z napol priprtimi rdečimi očmi in zanikal, da mu je kdorkoli omenil kakršnokoli snemanje. Zadet kot kanta!
Kaj narediti, ko se ti špiker zakadi? Improvizacija!
Našli smo naturščika. Trije smo mu vsak posebej razlagali, ga motivirali, režirali in se res trudili ... Nikakor ni šlo.
"Pokličimo Kušlana!", mi je končno kapnilo. On dejansko je lik iz oglasa - glasen frajer in vokal rahlo zgonenega žurerja mu je mala šala. Pol ure smo ga čakali, nato pa nas je rešil. Super.
Drugi del moje naloge na radiu se je nanašal na nek drug oglas, kjer smo morali na novo posneti glasove medvedka. To bi bilo še preprosto. Nemogoča postane naloga, ko je treba v treh sekundah narediti zvok, ki ponazarja medvedkast smeh, ki je otrokom prepoznaven kot medvedji in je vseeno luštkan, vesel in dovolj kratek. No, sledila sta še medvedji vzklik oz. "mnjam" in medvedje zehanje z enakimi zahtevami.
Naredili smo vse! Jaz sem zadovoljna. In ves čas sem bila povsem mirna in celo mirila druge. Vesela in mirna grem spat. (Zjebanosti ne čutim več. Itak pa je vse v glavi.)
Namaste!
Kranjsterdamski norci
Nekaj jih celo poznam. Posneli so si film Tu pa tam. No, eden od teh norcev (in je neke vrste moj prijateljček) zna za silo pisati, kar je pripomoglo k nastajanju scenarija za film. Ampak to še ni bilo dovolj prepričljivo. Njegovo razmišljanje je izrazito črno. Če vam sede tak humor in se boste prekopali preko gorenjskega slenga, ki se piše prav tako kot govori, potem boste uživali v blogovskih bizarnostih, ki se dogajajo Maretu Podgoršku - "ker je veseu".
Dostikrat je vključen še Mitja Okorn, ki je itak nabor številnih norosti. Včasih skupaj ali posebej vplivata tudi name. Ne prevč pozitivno, očitno. Ampak je blo pa luštno! :)
Tu pa tam tudi takole lahko kranjsterdamski norci vplivajo name. In jaz jim še kuham tople obroke! Tisto noč smo zacahnali marsikaj, se spoznali s policijskim parom in pobarvali slavno Okornovo "petko".
Dostikrat je vključen še Mitja Okorn, ki je itak nabor številnih norosti. Včasih skupaj ali posebej vplivata tudi name. Ne prevč pozitivno, očitno. Ampak je blo pa luštno! :)
Tu pa tam tudi takole lahko kranjsterdamski norci vplivajo name. In jaz jim še kuham tople obroke! Tisto noč smo zacahnali marsikaj, se spoznali s policijskim parom in pobarvali slavno Okornovo "petko".
20. marec 2005
Saturday Night Fever
Sovražim brezvezne vikende. Najhujše so sobote. Zvečer. Ko sam ne moreš nič, in se zdi, da zamujaš vse, kar se dogaja nekje drugje - kjer te seveda ni. Odvisen od družbe in ljudi, ki počnejo sto drugih stvari, ki te pač ne vključujejo.
Ob takih trenutkih slabosti se lahko prehitro zgodi, da pošlješ SMS komu, ki mu ga res ne bi bilo treba. Preventivno sem že prej izbrisala nekaj takih GSM številk in MSN kontaktov. Opažam, da je to kar premišljeno preprečevanje prevelikih neumnosti.
(Baje pa je nek operater to celo ponudil kot storitev - t. j. nočno blokado nekaterih kontaktov za pijane in preveč odbite osebke, ki se ob določenih delih dneva ne znajo najbolje brzdati. Sploh ni tako bedasto, kenede?)
Ob takih trenutkih slabosti se lahko prehitro zgodi, da pošlješ SMS komu, ki mu ga res ne bi bilo treba. Preventivno sem že prej izbrisala nekaj takih GSM številk in MSN kontaktov. Opažam, da je to kar premišljeno preprečevanje prevelikih neumnosti.
(Baje pa je nek operater to celo ponudil kot storitev - t. j. nočno blokado nekaterih kontaktov za pijane in preveč odbite osebke, ki se ob določenih delih dneva ne znajo najbolje brzdati. Sploh ni tako bedasto, kenede?)
17. marec 2005
Bologna velikih spoznanj
Skrajno naporen dan se je začel ob 3:20 zjutraj, končal pa se še vedno ni. Vožnja, iskanje, sejem, predstavitev in poizvedovanje pri Madžarih, 6-urno mednarodno marketing srečanje multinacionalke, vožnja nazaj. Še sreča, da je bila z mano Tea.
Nekje na koncu predstavitev, ko sploh nisem več slišala, kaj kdo govori, se mi je zazdelo, da mi lahko pomagajo le postelja in bolonjski špageti. Prvo bom dočakala zdaj zdaj.
In spoznanja?
- Družba je družba, služba pa služba! Če si neprespan, je lažje ostati buden v prvem primeru.
Nekje na koncu predstavitev, ko sploh nisem več slišala, kaj kdo govori, se mi je zazdelo, da mi lahko pomagajo le postelja in bolonjski špageti. Prvo bom dočakala zdaj zdaj.
In spoznanja?
- Družba je družba, služba pa služba! Če si neprespan, je lažje ostati buden v prvem primeru.
- Ugotovila sem, kakšno bo moje stanovanje, ko bom velika. Barve, svetloba, ambient, udobje ... Imam že vse dodelano v glavi, le stanovanja še nimam.
- Glede na prikazane statistike lahko pospeševanje prodaje z najbolj bizarnimi darilci na določeni (meni nerazumljivi) ciljni skupini neverjetno deluje. Dedci pač.
- Ljudje iz cele Evrope imajo strašne težave s pripravo kvalitetnih slideov v PPT. Neskončno naštevanje, romani in potem branje slideov, drobne črke, besedilo v velikih tiskanih črkah, suhoparne statistike v megalomanskih tabelah ...
Mislila sem, da je to le problem slovenskih prfoksov. Napaka; to je očitno vsesplošen trend.
- V Audiju je udobno in človek lahko celo spi.
Lahko noč.
14. marec 2005
Hamster Power
Našopana z adrenalinom sem pričakovala, kaj se bo zgodilo po zaključni prireditvi letošnjega SOF-a. Čestitali so prisotni bivši in sedanji sodelavci, prijatelji iz vseh koncev, znanci, ki niso postali čisto prijatelji, in nekaj neznancev je za kratek čas zadržalo pogled. Mami in babi sta seveda ultra ponosni.
Klipinga ne bom delala, ker sem ugotovila, da so novinarski zapisi o Mladih kreativcih skrajno nekreativni. Veliko več mi pomenijo razveseljujoča sporočilca Gregorja, Polža - svetovalca za bizarne fizikalne izume, ki bi lahko rešili svet, Tadeje, Davorja, Saše, Sabrine, Sigmunda in Mareta.
Bomo videli, če bo v prihodnjih delovnih dneh kak novinar morda vsaj obrnil stavek iz sporočila za javnost. Hrčke pošiljam v eter, ker se mi zdi blazno kul, da sem sama osvojila tudi to možnost, ki mi jo ponuja moj blogspot.
Zavedam se, da spletna Centrifuga še ni dodelana, ampak Natan se trudi in mi pomaga z nasveti, kljub temu, da mu zaradi čiste trme ne dam gesel za dostop. Zmogla sem sama!
Zdaj bi imela rada še dodatne gumbe. Zmorem sama!
Hrčki
Avtorja: Grega Žakelj in Tamara Langus
Klipinga ne bom delala, ker sem ugotovila, da so novinarski zapisi o Mladih kreativcih skrajno nekreativni. Veliko več mi pomenijo razveseljujoča sporočilca Gregorja, Polža - svetovalca za bizarne fizikalne izume, ki bi lahko rešili svet, Tadeje, Davorja, Saše, Sabrine, Sigmunda in Mareta.
Bomo videli, če bo v prihodnjih delovnih dneh kak novinar morda vsaj obrnil stavek iz sporočila za javnost. Hrčke pošiljam v eter, ker se mi zdi blazno kul, da sem sama osvojila tudi to možnost, ki mi jo ponuja moj blogspot.
Zavedam se, da spletna Centrifuga še ni dodelana, ampak Natan se trudi in mi pomaga z nasveti, kljub temu, da mu zaradi čiste trme ne dam gesel za dostop. Zmogla sem sama!
Zdaj bi imela rada še dodatne gumbe. Zmorem sama!
Hrčki
Avtorja: Grega Žakelj in Tamara Langus
13. marec 2005
Like A Virgin
Po vseh prelomnicah in spremembah v zadnjem času je prišel trenutek, da razdevičim tudi svoj spletni (ne)nastop.
Vsekakor bo tole najhitrejša in najučinkovitejša rešitev, saj ne potrebujem dizajnerja, flešerja in programerja, ki bi me vsak po svoje zajebaval do moje onemoglosti. Imago site in njegova zebra na žalost še nista dočakala te sreče.
Vsekakor bo tole najhitrejša in najučinkovitejša rešitev, saj ne potrebujem dizajnerja, flešerja in programerja, ki bi me vsak po svoje zajebaval do moje onemoglosti. Imago site in njegova zebra na žalost še nista dočakala te sreče.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Objave
